Zaradi bikovskega trenda smo na slabšem vlagatelji

Zaradi bikovskega trenda smo na slabšem vlagatelji

Bikovski trend lahko še tako težavno industrijo naredi privlačno, je zapisal Reshma Kapadia na spletni strani BARRON'S. In ima prav: industrija upravljanja denarja ima veliko težav. Pozitivni rezultati v zadnjem desetletju pa so zakrili težave, namesto da bi spodbudili boj za preživetje.

V naslednjih letih lahko pričakujemo velike spremembe; bolje pozno, kot nikoli. Debata o profesionalnem upravljanju denarja skoraj vedno pripelje do dileme, katera strategija je boljša - aktivna ali pasivna. V razvitem svetu je poplava ETF skladov pomagala znižati stroške upravljanja, sledenje borznim indeksom pa je postalo nekaj tako preprostega kot pitje kave. Med ponudniki produktov se je na drugi strani razvnela bitka za vlagatelje, orožje pri tem so provizije, ki jih vlagateljem zaračunavajo. Nekateri ponudniki so začeli upravljanje nuditi celo zastonj, svoj kos pogače pa morajo nato zaslužiti na druge načine. Po eni strani je to za male vlagatelje dobra novica, po drugi strani pa lahko to vpliva tudi na kvaliteto upravljanja in poveča verjetnost izgub.

V Sloveniji nam sicer glede kvalitete upravljanja še ni treba skrbeti, saj je rast na kapitalskih trgih močno upočasnila konsolidacijo trga. Prevzemi in združitve med ponudniki niso pogosti, nekateri ponudniki celo živijo v svojem "balončku" in se ne ozirajo na druge. Zaradi tega so tudi stroški upravljanja v večini primerov zasidrani krepko nad dvema odstotkoma letno, premikom navzdol pa nismo bili priča (še več – v nekaterih primerih smo videli celo vpeljavo upravljavske provizije pri denarnih skladih). Rast delniških trgov je preprečila izravnavo nesorazmerij in omogočila ponudnikom zaračunavanje višjih stroškov, ne da bi se vlagatelji nad tem pritoževali, saj ti na drugi strani prejmejo pozitivni donos investiranih sredstev.

Tako smo priča dvema ekstremoma: enemu v razvitem svetu, drugemu pri nas. Če bi se srečali nekje na sredini, bi bili zadovoljni vsi – vlagatelji zaradi nižjih stroškov in še vedno kvalitetnega upravljanja ter ponudniki zaradi še vedno dobrega zaslužka in še večje motivacije k boljšemu delu. Na ta način bi tudi ločili tiste produkte, ki obstajajo le zaradi rasti na trgih, od tistih, ki so resnično dobri in koristni za vlagatelje. Gre za preživetje najmočnejših in najbolj iznajdljivih, lahko bi rekli, da gre za naravno selekcijo v finančnem svetu.

Ni dvoma o tem, da se naša industrija nahaja pred velikimi spremembami, pred neke vrsto revolucijo, ljudje na vodilnih položajih žal to dejstvo še vedno ignorirajo in se obračajo stran od končnega cilja. Prvi, ki bo posegel po spremembah, bo ali heroj ali pa tarča posmeha. Tako smo priča stopicanju po robu in preizkušanju meja.

Z drugimi besedami: prihodnost upravljanja premoženja se bo razvijala s kombinacijo treh strategij in največjo rast bodo beležili tisti, ki lahko zadostijo vsem trem točkam:

  1. stroškovna prilagoditev,
  2. osebni odnos z vlagatelji in
  3. razvoj manjših ožje usmerjenih ponudnikov naložbenih produktov, ki bodo vlagateljem odprli nove dimenzije investiranja oz. produkte, do katerih do sedaj niso imeli dostopa.

Standardnih pasivnih strategij, kot jih nudijo Fidelity, Vanguard, BlackRock, Pimco in podobni, se nisem dotikal, saj bodo trenutni velikani postajali še večji. Manjše ponudnike aktivnih strategij, kot jih poznamo v Sloveniji, pa čaka iztis iz trga. Za ozko usmerjene ponudnike, ki lahko vlagateljem ponudijo nekaj več, njihovih strategij pa ne bo možno tako enostavno replicirati, pa je prostor za rast in razvoj neomejen. Vprašanje je samo, kdo bo dovolj pogumen, da se bo tega lotil prvi in izkoristil priložnost.

V primeru vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju