Pozdravljeni, redno prebiram vaše komentarje in sedaj imam tudi sam vprašanje. Ali menite, da bomo še priča rasti na trgih? Je smotrno sredstva prenesti v bolj varne naložbe in počakati, da bo konec padcev ali naj še vztrajam?
Odgovarja Myhajlo Todurov, [email protected]
Veliko ljudi se v investicije poda s čustvi. S tem že na začetku naredijo ogromno napako, ki jim lahko škodi, vsake toliko pa se lahko vseeno zgodi, da jim na koncu tudi koristi. A izpostavljanje nepotrebnemu tveganju ali realiziranje izgube le na podlagi čustvenih odločitev je na dolgi rok negativno.
Vzemimo si za primer delniške trge. Res je, da je dolgoročna donosnost delniških trgov okoli 9 odstotkov na leto. A ta rast ni linearna. In tudi trgi niso vedno racionalni. Tukaj bom (na žalost) moral izpostaviti kliše, da so trgi lahko iracionalni dlje časa, kot lahko posameznik ostane solventen. Izjava je sicer že tako izrabljena, da nima vpliva na odločitve posameznikov, a še vedno dobro prikaže stanje na trgu, ki velja za normalno. Drugi kliše, katerega bi rad uporabil, je ta da bikov trg ne umre od starosti. Iracionalno je pričakovati, da bo kriza prišla samo zaradi tega ker beležimo enega izmed najdaljših obdobij rasti. Razen, če ste že kdaj v medijih prebrali, da so trgi čez noč zašli v krizo zaradi ugotovitev ekonomistov in borznih trgovcev, da sta gospodarska in borzna rast postali prestari.
Tovrstne očitne ugotovitve glede trgov nam sicer niso v pomoč pri investiranju. So pa dobro opozorilo, če začnemo razmišljati subjektivno in to vpliva na naše naložbene odločitve. Trgi namreč v povprečju vsaj enkrat letno beležijo korekcijo v višini najmanj 10 odstotkov, v večini primerov izgubo nadoknadijo v roku nekaj mesecev, v 75 odstotkih primerov pa leto zaključijo pozitivno. Gledano objektivno bi morali biti dolgoročni vlagatelji zaradi korekcij veseli, saj v 75 odstotkih primerov predstavljajo izjemno priložnost za kratkoročni zaslužek. Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Čustvena navezanost na delnico ali sklade je nič drugega kot človeški ego in potreba po »imeti vedno prav.«
Podobni problemi niso vezani le na vlagatelje ampak tudi na finančne svetovalce. Dober svetovalec vam bo pomagal pri dolgoročnih načrtih, ne kratkoročnih špekulacijah. Nihče ne ve, kaj se bo dogajalo na kratek rok. Dolgoročna slika pa je po drugi strani veliko bolj jasna. V kolikor vam svetovalec vsakič, ko ga zaskrbljeni pokličete, predlaga premik sredstev, si poiščite drugega, saj to dela le zato, da se z vami strinja. Obdržite ga le v primeru, če želite še naprej delati vse sami in potrebujete le nekoga, ki se bo strinjal z vsemi vašimi odločitvami.
Kaj je potrebno za uspeh?
Za uspešno investiranje potrebujete potrpljenje, disciplino in dovolj časa. Ravno prva dva faktorja v trenutkih negotovosti postaneta najtežje izvedljiva. Ko so trgi na rekordnih vrednostih, lahko že vsaka kratkoročna korekcija zbudi dvom. Takrat začnemo vlagatelji razmišljati o tem, koliko časa bo rast še trajala in če je morda bolj smiselno počakati na krizo v denarnih ekvivalentih. Podobno velja tudi za krizna obdobja, ko vlagatelji razmišljajo, če je morda smiselno vse prodati, preden borzni trgi v celoti propadejo. Ampak še vsakič so trgi v roku nekaj let nadoknadili izgubljeno. Nasvet: pri investiranju izklopite čustva, razmišljajte objektivno in imejte v mislih dolgoročne cilje.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
