Vprašanje: Koliko skladov je preveč? 

Vprašanje: Koliko skladov je preveč? 

Vsi, ki varčujemo s pomočjo vzajemnih skladov, se zavedamo pomena razpršitve premoženja. A eno pomembno vprašanje, ki si ga skoraj vsak vsaj enkrat vpraša, je: "Ali morda investiram v preveč skladov?". V kolikor je teh v portfelju več kot 10, je odgovor skoraj zagotovo pritrdilen.

Želja vseh je, da bi izumili idealno formulo za oblikovanje osebnega portfelja, ki bi nam omogočila upokojitev pri 50 letih, hkrati bi nam v obdobju varčevanja omogočila še nakup nepremičnine in šolanje otrok. Žal takšna univerzalna formula ne obstaja. Sestava osebnega portfelja vzajemnih skladov je specifična stvar vsakega posameznika, odvisna od osebnostnih lastnosti (sprejemanje tveganja), naložbenih ciljev in časa varčevanja. 

Najprej se dotaknimo osnov

Pomembno je, da za vsak naložbeni cilj (nakup stanovanja, šolanje otrok) sestavite jedro portfelja, ki naj bo sestavljeno iz treh do štirih skladov, v katere naložite od 70 do 80 odstotkov vseh sredstev. Za osnovo so primerni predvsem globalni skladi (delniški, mešani, skladi skladov in obvezniški), ki vlagajo na razvite trge, za katere lahko računamo, da bodo dosegali konstantne donose v daljšem časovnem obdobju. Ko vplačujete v portfelj, nova sredstva vplačujte v sklade, ki jih že imate v portfelju v istem razmerju.

Ko višina vašega premoženja dovolj zraste, pride čas, ko morate varčevanje nadgraditi. Želite višjo stopnjo razpršenosti portfelja, saj ugotovite, da pravilna razpršitev dolgoročno pomeni manj nihanj vašega portfelja. Pravilno razpršen portfelj vsebuje različne tipe delnic in obveznic, vsebuje pa tudi nekaj, kar se imenuje alternativne naložbe. In zakaj so alternative tako pomembne? Alternative lahko precej pripomorejo k stabilnosti vašega portfelja, ko vrednost delnic in obveznic pade. Takrat se cena surovin in nepremičnin navadno zviša. Izraz alternativna naložba se uporablja za vse naložbe, ki niso delnice, obveznice ali denar. To so, na primer, surovine, hedge skladi, skladi zasebnega kapitala, zbirateljski predmeti in nepremičnine. Pogosto so to kompleksnejše dobrine, ki jih težje ovrednotimo in težje zamenjamo za denar. Tehnično je tudi vaša zbirka starih kovancev ali »oldtimer«, ki ga imate v garaži, alternativna naložba. Vseeno, da bi pravilno investirali v alternativo, je smiselno poznati osnove in delovanje. 

Pri dodajanju ožje usmerjenih vzajemnih skladov, ki ne sestavljajo jedro portfelja, morate biti zelo previdni. Dodatni vzajemni skladi bodo vašemu sedanjemu portfelju gotovo zvišali volatilnost in tveganje, po drugi strani pa vam bodo omogočali nadpovprečne donose. Delež takšnih skladov naj ne bi presegal 20 odstotkov celotnega portfelja. Prav tako bodite tudi v času varčevanja pozorni na večje spremembe in po potrebi unovčite dobičke ali pa izgube, če potencial izgine.

Koliko skladov je dovolj? 

Če lahko ustrezno razpršitev dosežete z globalnim, delež posameznih sektorjev povečate z dodajanjem nekaj specializiranih, zakaj bi investirali v 10 ali več različnih skladov? 

Podobno kot pri oblikovanju portfelja je tudi število vzajemnih skladov, ki jih bomo vključili v portfelj, odvisno od naložbenega cilja, tveganja in dolžine varčevanja vlagatelja. Pomembno pri tem je to, da se skladi, ki ji bomo vključili v portfelj, čim bolj razlikujejo. V praksi velja, da večino naložbenih ciljev lahko dosežemo z uravnoteženim portfeljem štirih do petih vzajemnih skladov. 

V kolikor menite, da bi z razpršitvijo premoženja med več kot 10 skladov, lahko dosegli boljši rezultat, se verjetno motite. Morda bi lahko boljšo razpršitev dosegli, če bi na trgu obstajalo več tisoč različnih skladov iz vseh možnih sektorjev. A pri ponudbi, ki je vlagateljem trenutno na voljo v Sloveniji, bi verjetno do podvajanja naložb prišlo že pri sedmih oz. osmih različnih skladih, vpliv na tveganje celotnega naložbenega portfelja pa bi bil minimalen. 

Osredotočite se na razpršitev tveganja, ne delnic

Pravilo, da ne smemo nositi vseh jajc v eni košari oz. da moramo razpršiti portfelj, je znano vsem. Verjetno si mislite, da če imate v lasti večje število delnic iz različnih trgov in portfelju dodate nekaj obveznic, da ste naredili vse, kar lahko. A to preprosto ni dovolj, da bi ustrezno zavarovali svoj portfelj, saj gre za vrednostne papirje z isto vrsto tveganja. Spomnimo se zadnje krize - ko je prišlo do padcev v ZDA, smo padce doživeli po celem svetu, ne glede na sektor ali regijo, kateri smo bili izpostavljeni. Razlog za to gre iskati v tem, da gre za isto vrsto tveganja. Zato morate gledati tudi na razpršitev tveganja.

Do razpršitve tveganja pridemo tako, da v portfelj dodamo različne vrste naložb z različnimi vrstami tveganja na tak način, da nas padec na borzah ne prizadene. Gledati moramo predvsem na to, da imajo te naložbe čim nižjo stopnjo korelacije z borznimi trgi.

Za več informacij pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju