Kdaj lahko pričakujemo višje obrestne mere?

Članek slika

Na dvige obrestnih mer bančnih depozitov bo najverjetneje treba počakati še kakšni dve leti. Na spodobne obrestne mere, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti, še dlje.

Sedanji nizki nivoji obrestnih mer so predvsem posledica monetarne politike centralnih bank, konkretneje t. i. politike kvantitativnega sproščanja ECB z namenom zagotavljanja likvidnosti. Ker takšne situacije na denarnem trgu še ni bilo, so vse napovedi za prihodnost dokaj nehvaležne. Kljub temu lahko poskusimo zapisati najverjetnejši scenarij nadaljnjega razvoja dogodkov v Evropski monetarni uniji, in sicer na podlagi izkušenj iz ZDA.

Večletni zaostanek Evropske unije za ZDA

Primerjajmo torej najprej časovnico politike nizkih obrestnih mer v ZDA in evroobmočju. Ameriška centralna banka (Fed) je s prvim paketom odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev začela novembra 2008, a ta prvi del je bil namenjen skoraj izključno reševanju bančnega sistema pred popolnim kolapsom. Za prvi del, ki je bil namenjen stimulaciji gospodarske aktivnosti, lahko štejemo drugi paket odkupov dolžniških vrednostnih papirjev, ki se je začel novembra 2010. Zadnji paket odkupov v ZDA se je začel septembra, leta 2012. Proces se je ustavil oktobra 2014, ko je bilo odkupovanje končano. Prvi dvig ključne obrestne mere smo doživeli šele decembra 2015, do danes pa so obrestne mere dosegle le 1,25 odstotka, kar so še vedno nizki nivoji. 

Evropska časovnica je precej drugačna: prvi, danes bi lahko rekli sramežljivi poskus, se je zgodil maja 2009. Ker pa je šlo za skoraj simbolično količino odkupa, ni imel tako rekoč nobenega učinka. Nato je januarja 2015 guverner ECB, Mario Draghi sporočil, da bo tudi ECB začela s kvantitativnim sproščanjem po vzoru in v podobnem obsegu kot pred njo ameriški Fed. Ta postopek bi lahko primerjali z ameriškim drugim paketom odkupov dolžniških vrednostnih papirjev. ECB je marca 2016 svoj program še razširila, pri čemer so bile opazne vzporednice s tretjim paketom odkupov Fed. 

Hitrega dviga obrestnih mer ECB ne pričakujemo

Hitro lahko vidimo, da zaostanek Evropske monetarne unije za ameriško centralno banko izhaja iz obdobja med letoma 2010 in 2015. ZDA so od drugega paketa odkupov do prvega dviga obrestne mere potrebovale dobrih pet let, od svežnja tretjega odkupa pa dobra tri leta. Do vzpostavitve »kolikor toliko normalnega stanja« na denarnem trgu pa jim manjka vsaj še leto ali več. Če si poskusimo takšno situacijo zamisliti v Evropi, bi v tem tempu ECB lahko dvignila obrestno mero šele nekje sredi leta 2019. V tem primeru govorimo šele o prvem dvigu, da bi višje obrestne mere občutili tudi varčevalci z bančnimi depoziti, bi trajalo še dlje. Tudi makroekonomski podatki, kot so BDP, inflacija, brezposelnost, ki naj bi predstavljali ključne kriterije za časovnico dvigovanja obrestnih mer, v EU precej zaostajajo za tistimi iz ZDA.

Problem ECB je birokratizacija odločanja 

Seveda si ECB prizadeva, da bi se zadeve odvile hitreje. Pojavljajo se namigi o začetku krčenja obsega odkupov. Kar je precej logično in na prvi pogled tudi popolnoma mogoče: evropski centralni bankirji so seznanjeni z izkušnjami iz ZDA, poleg tega bi lahko predolgo obdobje nizkih obrestnih mer povzročilo napihovanje balona na kapitalskih trgih. Če bi prišlo do poka takšnega balona v trenutni situaciji, bi bile posledice katastrofalne. Tudi finančni sektor, zavoljo reševanja katerega so se odkupi dolžniških vrednostnih papirjev sploh začeli, lahko v takšnem okolju le životari. Po drugi strani je ECB kot institucija precej manj suverena od Fed. Zaradi svojega ustroja že po naravi deluje bolj birokratsko, sprejemanje odločitev pa praviloma traja dlje časa. ECB je poleg tega izrazito izpostavljena političnim vplivom znotraj unije, kar za Fed ne velja v takšni meri. Morebitne nepredvidene politične spremembe v EU bi imele nedvomno vpliv na politiko ECB. 

Banke same ne morejo dvigniti obrestnih mer 

Poslovne banke v evroobmočju ne smejo dvigovati obrestnih mer na depozite na lastno pobudo.

Glede na povedano lahko rečemo, da je malo realnih možnosti, da bi ECB obrestno mero dvigovala pred sredino leta 2019. Težko je namreč verjeti, da bi se v tem času dovolj izboljšali makroekonomski podatki oz. da bi kvantitativno sproščanje doseglo svoj ciljni učinek. Morda ni odveč poudariti, da poslovne banke v evroobmočju tudi ne smejo dvigovati obrestnih mer na depozite na lastno pobudo. Vezane so namreč na ključno obrestno mero, ki jo določi ECB.

Končni sklep za varčevalce v banki torej ni pozitiven: na dvige obrestnih mer bančnih depozitov bo najverjetneje treba počakati še nekaj let. Na spodobne obrestne mere, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti, pa še dlje.

Preberite tudi: 

Problem realnih negativnih obrestnih mer

Najslabša naložba za naslednjih 5 let so depoziti

Posebne ugodnosti za naše uporabnike

Vzajemci Skupina smo vodilna neodvisna finančno svetovalna skupina v Sloveniji. Od leta 2001 do danes se je na nas obrnilo več kot 20 tisoč vlagateljev, za katere skrbi ekipa 30 finančnih strokovnjakov. Velik poudarek damo osebnostnemu pristopu, ter zagotavljanju celostne finančne oskrbe vsakega vlagatelja, največjo prednost pa strankam nudimo v obliki lastnega naložbenega odbora. Skozi leta smo uspeli vzpostaviti krepke odnose z našimi poslovnimi partnerji v celotni EU ter na območju Balkana, s pomočjo le-teh lahko zadostimo potrebi vsakega vlagatelja pri doseganju dolgoročnih finančnih ciljev.

Ker je oktober mesec varčevanja, smo se na Vzajemci Skupina odločili, da vam podarimo uro finančnega svetovanja v vrednosti 40 eur. Torej, v kolikor tudi sami razmišljate o podaljšanju vezave sredstev na banki, se še enkrat vprašajte: »Ste se pripravljeni odpovedati likvidnosti sredstev za ničelne donose?«

V kolikor ste si odgovorili z NE, nam pišite na [email protected] in izkoristite vašo svetovalno uro še danes.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja