Drugo mnenje: Balkan znova na naložbenih zemljevidih

Drugo mnenje: Balkan znova na naložbenih zemljevidih

Pozdravljeni, že od leta 2006 imam v lasti delniški balkanski sklad, ki se po krizi še vedno ni pobral. Kaj mi priporočate?

Odgovarja Myhajlo Todurov, miha.todurov@vzajemci.com.

Za ustrezno naložbeno priporočilo bi nedvomno potreboval več podatkov, kot je še preostala doba investicije, morebitne družbe naložbe, vaša nagnjenost k tveganju in ostalo.

Vlagatelji morajo pri sestavi portfelja skladov vedno upoštevati pravila za uspešno investiranje, ki pravijo, da se za jedro portfelja izbere globalni delniški sklad, okoli katerega lahko potem dodajamo druge, ožje usmerjene sklade, da izkoristimo potenciale posameznih trgov. Del portfelja moramo istočasno izpostaviti tudi alternativnim naložbam, da poskrbimo za ustrezno razpršitev tveganja, saj če se spomnite zadnje finančne krize, ni bilo pomembno, v katero regijo ste investirali, v rdečem so se nahajali vsi trgi. Pod alternativne naložbe spadajo nepremičnine, fizične surovine, skladi zasebnega kapitala oz. vse naložbe, ki niso povezane z dogajanjem na splošnih borznih trgih in posledično tudi niso tako močno podvržene psihologiji vlagateljev.

Graf: Trenutna priporočljiva struktura povprečnega portfelja

Vir: Naložbeni odbor Vzajemcev

Ogromno potenciala, a ne pozabite na razpršitev

Zaradi premalo informacij se bom raje posvetil regiji, v kateri imate investirana sredstva. Res je, da gre za regijo, ki je zaradi večletnega napihovanja tečajev poskrbela za "sanjsko" rast investiranih sredstev vse do leta 2008 ter potem za enega izmed najbolj spektakularnih pokov borznega balona na naših tleh. Leto 2008 je bilo najbolj stresno leto vlagateljev v balkanske vzajemne sklade, saj so tečaji strmoglavili in v enem letu je njihova vrednost padla za več kot 50 odstotkov.

Navkljub slabim izkušnjam slovenskih vlagateljev, ter trenutnega mišljenja "Nikoli več na Balkan", gre za eno izmed najbolj potencialnih regij v Evropi. Še neizkoriščeni dragulj, ki se nahaja v procesih privatizacij, menjave zakonodaje ter približevanju EU ter tujemu kapitalu. Gre za regijo, katero prebivalci Slovenije še najbolj poznamo ter smo že skoraj vsi že obiskali eno od držav, v katero balkanski skladi investirajo.

Če pogledamo skozi oči investitorja, je del sredstev smiselno nameniti tudi tej regiji. Kot prvo: borzni indeksi balkanskih držav močno zaostajajo za svetovnimi indeksi. Drugo: korelacija balkanskih borz z razvitimi državami je nizka. Tretje: pred nami so radikalne reforme, katere bi morale narediti regijo znova privlačno.

Ena od teh se najbolj dotika sicer nizko likvidne borze v Banja Luki. V septembru 2018 se bo v Republiki Srpski zgodilo zakonsko preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb (ZIF) v vzajemne sklade. Pričakuje se znatno zvišanje borznih tečajev, saj se bo tržna cena delnic poenotila z notranjo oziroma nominalno ceno. Če je v Sloveniji vrednost ID-ov za nominalno ceno zaostajala za okoli 10 odstotkov, je to razmerje pri ZIF-ih še približno za desetkrat višje. Po izkušnjah primerljivih trgov, ki so se na podoben način likvidnostno okrepili, je rast v povprečju presegala mejo 100% (Kambodža, Vietnam, Zimbabve). Ne pravim, da se bodo tudi ti trgi za toliko okrepili, a potencial je še vedno visok, tudi če bomo vlagatelji deležni le desetine potencialnega donosa.

Še eden od pozitivnih dejavnikov, ne glede na to, kako čudno se sliši, je dogajanje na Hrvaškem v zvezi z Agrokorjem. Prednost vsega dogajanja za vlagatelje je v tem, da se trenutno številni vrednostni papirji nahajajo krepko pod ceno in so tudi podjetja postala zelo privlačna za prevzem. Tako je verjetnost za prevzeme hrvaških podjetij v prihodnjih 12 mesecih trenutno nadpovprečna.

Torej, če vam odgovorim na vaše vprašanje: investirani ste v regiji, ki ima v prihodnjih letih ogromno potenciala za rast, a je visoko tudi tveganje. Priporočilo na podlagi trenutno znanih podatkov bi bilo, da del sredstev v regiji obdržite, a nikakor ne smete pozabiti na osnovna pravila investiranja - ustrezne razpršitve portfelja, ki pravi, da na nizko likvidne obrobne trge nikoli z več kot 15% celotnega portfelja.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Priporoči članek prijatelju