»Bikovski cikel ne umre od starosti. Umre od strahu«.
Ta strah ne prihaja nujno zaradi previsokih vrednotenj ali panike, ampak predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, kot so vojna, pomanjkanje nafte ali nepričakovan finančni zlom. V nadaljevanju je opisanih 9 dogodkov, ki so povzročili negativno spremembo na finančnih trgih po 2. svetovni vojni.
Maj 1946 — Maj 1947
Padec: 23.2%
Vzrok: Strah pred posledicami vojne
Večina delnic je leta 1942, zaradi bližajoče se zmage zaveznikov v drugi svetovni vojni beležila visoko rast. Rast pa je bila kratkotrajna, saj se je kmalu po vrnitvi zaveznikov sesedel zasebni sektor, kar je močno vplivalo predvsem na proizvodnjo, tako da se je med investitorji hitro pojavil strah pred ponovitvijo »velike depresije«.
December 1961 — Junij 1962
Padec: 27.1%
Vzrok: Strah pred hladno vojno in nestabilnost na trgu dela
Neuspešna invazija zaveznikov avgusta leta 1961 je povzročila velik strah pred začetkom hladne vojne. Sindikati so se pod pritiskom ameriškega predsednika John F. Kennedya pogodili glede zvišanja minimalne plače. Podjetja so dvig minimalne plače izkoristila za dvig cen svojih storitev, kar je predsednika močno razjezilo. Dejal je: »Moj oče mi je vedno govoril, da so vsi poslovneži pokvarjeni, vendar do sedaj v to nisem verjel«. S tem je sprožil strah pred pravnimi in zaposlitvenimi nestabilnostmi.
Februar 1966 — Oktober 1966
Padec: 25.2%
Vzrok: Vojna
Marca leta 1965 je Ameriška centralna banka (FED) posvarila pred pregrevanjem ameriškega gospodarstva. Državne obveznice in indeks cen življenjskih potrebščin sta poskočila v nebo. Dodaten preplah je sprožilo ameriško bombardiranje mesta Hanoi, kar je še okrepilo strah pred začetkom vojne z Vietnamom.
December 1968 — Maj 1970
Padec: 35.9%
Vzrok: Politična trenja
Neredi v Detroitu Julija 1967 so bili samo napoved za kaos, ki je sledil v naslednjem letu. Povod za to sta bila umora Martina Luthra Kinga mlajšega in Roberta Kennedya, ki sta sprožila množične demonstracije. Inflacija je v tem obdobju narasla na 6%, donosnost državnih obveznic pa je znašala kar 7%.
Januar 1973 — December 1974
Padec: 45.1%
Vzrok: Naftni embargo in afera Watergate
Embargo na uvoz nafte iz Arabskega polotoka se je začel leta 1973 in je povzročil kar 11,5% podražitev cen nafte in zemeljskega plina. Škandal Watergate je dodatno pripomogel k znižanju zalog in dvigu cen, saj je zaradi afere odstopil tedanji predsednik Richard Nixon, a je bil pomiloščen, kar trgi in državljani niso sprejeli z odobravanjem.
April 1980 — Avgust 1982
Padec: 24.1%
Vzrok: Divja rast inflacije
Julija leta 1979 je Paul Volcker postal predsednik Ameriške centralne banke (FED) in z nerazumljivim višanjem obrestnih mer povzročil neverjetno rast inflacije. Decembra 1979 je višina ključne obrestne mere dosegla kar 21.5%, avgusta leta 1982 pa je brezposelnost bila na ravni 10.5%.
Avgust 1987 — Oktober 1987
Padec: 36.1%
Vzrok: Dvig obrestnih mer
Eden izmed najmočnejših bikovih trendov se je začel leta 1982. Vzrok za to, so bile predvsem rekordno nizke obrestne mere in ohlapna davčna politika predsednika Reagana. Pritiski vse višje inflacije so imeli velik vpliv predvsem na 10 letne državne obveznice, katerih donosnost je dosegla 10.1%. Ameriški indeks Dow Jones je 19. oktobra leta 1987 zabeležil največji dnevni padec v zgodovini. Padel je namreč v eni trgovalni seji izgubil kar 22.6% (gledano na današnjo vrednost bi danes padel za skoraj 5000 točk).
Marec 2000 — Oktober 2002
Padec: 38%
Vzrok: Previsoka vrednotenja
Gre dejansko za bikov trend, ki je umrl od strahu. Cene delnic so bile namreč na absolutno rekordnih vrednostih, kljub temu, da njihova realna vrednost ni bila na nivoju vrednotenj. Razprodaja delnic se je začela marca leta 2000 in je najbolj prizadela tehnološki indeks Nasdaq.
Oktober 2007 — Marec 2009
Padec: 53.8%
Vzrok: Zlom nepremičninskega in bančnega sistema
Leta 2006 ste za nakup vile v ZDA, vredne milijon takratnih dolarjev, potrebovali le nasmešek in veselega bančnega svetovalca. Zahvaljujoč kreativcem na Wall Streetu, so vlagatelji ugotovili, da je eno slabo posojilo prav tako slabo, kot velik portfelj slabih posojil. Kot posledica krize je propadlo večje število bank, vključno z eno izmed največjih na svetu, Lehman Brothers.
