Mnogo let je finančna industrija strankam zaračunavala 1 odstotek od vrednosti njihovega premoženja. Nihče se ni pritoževal. Dajatev se je zdela smiselna, saj so kapitalski trgi rasli, s tem pa se je povečevala tudi vrednost portfeljev. Dolgoročni vlagatelji, ki so vztrajali desetletja, so postali bogatejši kot so si predstavljali.
Sčasoma se je na trgu pojavil konkurent, ki je svoje storitve ponujal po bistveno nižji ceni. Začetki so bili skromni. Obstoječi ponudniki so trdili, da je strošek samo eden izmed dejavnikov, in da ni pretirano pomemben. Konec koncev, kupci navadno dobijo, kar so plačali.
V veliko pomoč trditvi o stroških je obstoječi industriji prinašal poslovni model. Če morajo podjetja v večini sektorjev svojim strankam poslati račune za svoje storitve in jih morajo stranke plačati, da ima podjetje prihodek, so podjetja v finančni industriji morala samo enkrat pobrati sredstva, nato pa so jim stranke plačevale storitve neprestano skozi upravljavsko provizijo, ki je v relativnem smislu precej nizka. Le kakšen cent ali dva na vsak evro.
Sčasoma pa so stranke začele verjeti novincu. Dokazi o prednostih nizkih stroškov so se kopičili in kmalu se je izkazalo, da cenejše ni nujno slabše. Prav nasprotno, produkti z nižjimi stroški so prinesli več.
Na podlagi izkušnje so vlagatelji začeli spreminjati strategijo. Nič več ni bil strošek le eden izmed dejavnikov za odločitev ampak je postal najpomembnejši, odločujoči dejavnik. Kar naenkrat so prihodki najdražjih 80 odstotkov ponudnikov izginili, vse se je preneslo na tiste, ki so zaračunavali najnižje stroške. Tradicionalni cenovni model se je dokončno in nepreklicno zlomil.
Od skladov do nasveta
Opisano se je zgodilo industriji vzajemnih skladov in Vanguard je bil konkurent, ki je spremenil pravila igre. Seveda ima tudi Vanguard sedaj konkurenco, od katerih so mnogi ponudniki tako nizkocenovnih skladov, kot tudi klasičnih vzajemnih skladov. Cikel je sedaj zaključen, hipoteza Vanguarda pa je postala dejstvo.
Vprašanje je, ali bodo finančni svetovalci doživeli podobno prihodnost. Verjetno, čeprav z nekaj pomembnimi razlikami. Ampak začnimo s podobnostmi: vsak stavek iz prvih začetnih odstavkov drži tudi za svetovalce. Večina svetovalcev ravno tako zaračunava določen odstotek od vrednosti premoženja letno v obliki upravljavske provizije in ravno tako trdijo, da so do tega upravičeni zaradi rastočih borznih trgov.
Visoka tehnologija, nizek strošek
V zadnjem desetletju so se pojavili t.i. robotski svetovalci. Robotski svetovalci so računalniški programi, ki vam preko vnaprej določenih algoritmov na podlagi vprašalnikov ustvarijo razpršen osebni portfelj naložb. Osnovni nasvet je tako sedaj na voljo za delček osnovne cene. In čeprav nova storitev ni popolnoma prilagojena vsakemu posamezniku, in isto velja za pasivno vlaganje, ki ni enako aktivnemu, je ta nova storitev dovolj dobra. Podobno kot je pasivno vlaganje dovolj dobro za desetine milijonov ljudi po svetu.
Sčasoma bodo mnogi podobno razmišljali o robotskih svetovalcih, saj imajo podobne prednosti, kot jih je imel Vanguard pred vzajemnimi skladi. Tako kot je Vanguard investiral v iste delnice in iste obveznice kot ostali skladi, tako bodo tudi robotski-svetovalci stranki predlagali iste sklade, kot bi jih tradicionalni finančni svetovalci. Tudi logika strateškega odločanja bo ista. Pomembna razlika nastane le v ceni, saj so robotski svetovalci približno 0,75 odstotka na leto cenejši od klasičnih svetovalcev.
Res je, da robotski svetovalci niso tanko transparentni, kot so indeksni in vzajemni skladi, ki morajo svoje naložbe razkriti in na podlagi česar družbe, kot na primer Morningstar lahko izračunavajo in primerjajo skupne donose. Četudi bi namreč robotski svetovalci razkrili vse podatke, tega sigurno ne moremo pričakovati od klasičnih finančnih svetovalcev, zato znotraj industrije težko naredimo objektivne primerjave. Morningstar ocen za različne portfelje, tako robotskih svetovalcev, kot klasičnih svetovalcev, ne bomo nikoli videli.
Toda za razliko od dogajanja v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, investitorji sedaj dobro razumejo matematično logiko investiranja. Dobro vedo, da vsak cent, ki ga plačajo za stroške, je cent, ki bi lahko povečal njihov donos. Investitorji tudi razumejo, da je ustvarjanje preseženega donosa nad primerjalnim indeksom izredno težka naloga, zato bodo s časom težko verjeli, da bo portfelj povprečnega finančnega svetovalca premagal poceni rešitev, ki jo bo predlagal robotski-svetovalec, ravno tako kot se je to zgodilo v bitki med indeksnimi in vzajemnimi skladi.
Meje tehnologije
Če povzamemo, industrija finančnih svetovalcev bo do neke točke sledila trenutnemu dogajanju v svetu vzajemnih skladov. Točka preloma se nahaja tam, kjer se ustavi izbira naložb in se začne osebno finančno svetovanje.
Ena stvar je sestava splošnega osebnega portfelja, ki ustreza tako Janezu kot Mateji, ki sta podobne starosti, življenjskega stila in s podobnimi prihodki. Portfelj mora biti razpršen, stroške je potrebno držati pod kontrolo in stranki morata v naložbah vztrajati dovolj časa.
Druga stvar pa je sestava portfelja v primeru specifičnih potreb. Ko ima stranka več bančnih računov, živi v dveh državah, nenapovedano potrebuje določena sredstva in tako dalje. Tehnologija v takem primeru lahko pomaga, ne more pa (še) zamenjati izkušenj osebnega finančnega svetovalca, ki pridejo iz pogovorov s strankami in hkrati ustvarjenega odnosa in zaupanja, ki pri tem nastane.
Tisti, ki imajo več finančnih sredstev kot človeškega kapitala in iščejo profesionalno pomoč, bodo še naprej uporabljali tradicionalne svetovalce. To je dobra novica za finančne svetovalce, saj so te stranke tiste, ki imajo največ denarja. Prepričani smo, da se bodo zaslužki svetovalcev znižali, saj bodo tudi bogati posamezniki zahtevali nižje stroške na račun višjih vložkov. Toda obstajalo bo razumevanje, da fizični finančni svetovalci niso isto kot robotski svetovalci in da so zato njihove storitve temu primerno dražje.
Analogija med tem, kar se je že zgodilo vzajemnim skladom in kar se bo zgodilo fizičnim osebnim svetovalcem, je nepopolna. Dražji vzajemni skladi namreč ne prinašajo nobene dodane vrednosti bogatejšim posameznikom, medtem ko dražji finančni svetovalci s svojimi nasveti lahko. Kljub temu, vzporednice so tako očitne in močne, da smo prepričani, da so robotski svetovalci šele na začetku svoje poti. Ne bodo osvojili vsega, a se bodo kljub temu močno razširili.
