The Wall Street Journal (WSJ) je 13. aprila poročal, da so "indeksi premagali upravljavce" tudi v 15 - letnem obdobju. Podatek, čeprav ne tako presenetljiv, je objavljen prvič, saj so bile prejšnje raziskave osredotočene predvsem na 10 - letna obdobja.
Velika večina aktivno upravljanih delniških skladov je po plačilu vseh stroškov in davkov dosegala nižjo donosnost od njihovih primerjalnih indeksov. Raziskava (SPIVA U.S. Scorecard) je bila osredotočena na obdobje od začetka januarja leta 2002 do konca leta 2016. Veliko izmed vas bo reklo, da vas rezultati raziskave ne presenečajo. Zato vam priporočam, da nadaljujete z branjem.
Študija razkriva, da je več kot 90 odstotkov vseh aktivno upravljanih skladov v 15 - letnem obdobju zaostalo za svojimi primerjalnimi indeksi. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je aktivno upravljane sklade smiselno kupovati pri portfelju delnic podjetij z nizko tržno kapitalizacijo, se je najbolje odrezal segment tistih, ki investirajo v podjetja z visoko tržno kapitalizacijo. Pri teh je bilo tistih, ki so zaostali za indeksom "le" 92 odstotkov. Pri podjetjih z nizko tržno kapitalizacijo je za indeksom zaostalo 93 odstotkov vseh skladov; s srednjo tržno kapitalizacijo pa kar 95 odstotkov vseh aktivno upravljanih skladov.
Podobne razlike so tudi pri ostalih skupinah skladov. Pri skladih, ki sredstva vlagateljev investirajo v države v razvoju, je stanje nekoliko manj slabo, saj jih je za indeksom zaostalo 90 odstotkov.
Čeprav je bil podatek o tem, da le redki premagujejo primerjalni indeks, splošno znan, je raziskava razkrila nov vidik aktivnega upravljanja. Niti ena skupina skladov v 15 - letnem obdobju ni premagala primerjalnega indeksa.
Stroški igrajo zelo pomembno vlogo
Možnost uspeha je v veliko primerih odvisna od stroškov sklada, ki spremljajo vlagatelja v celotnem obdobju vlaganja. Raziskava Morningstar iz lanskega leta se osredotoča na 10 - letno obdobje in kaže nekoliko boljšo sliko, saj kaže na to, da v tem obdobju približno petina skladov z najvišjimi stroški premaga primerjalni indeks (tako razliko gre pripisati obdobju ter dejstvu, da se večina skladov zapre oz. preoblikuje v obdobju, krajšem od 15 let). Med skladi z najnižjimi stroški primerjalni indeks premaga 48 odstotkov vseh skladov. Podatek razkrije, da upravljavci premoženja veliko prispevajo k uspehu skladov, ki jih upravljajo. Največjo "škodo" donosnosti pa ustvarijo stroški.
Iz raziskave je tudi razvidno, da je 7 od 12 obravnavanih skupin skladov premagalo primerjalne indekse ali pa dosegalo primerljivo donosnost.
Zaključek
Stroški so zelo pomemben faktor, ki ga dolgoročni vlagatelji ne smejo zanemarjati. Čeprav zgornja raziskava prikazuje zelo slabo sliko, je k temu veliko prispevalo dejstvo, da se večina skladov zapre ali združi pred iztekom 15 let. Skladi z nižjimi stroški pa v veliko primerih premagajo primerjalni indeks.
Zato se naslednjič, ko boste izbirali sklad, posvetite tudi stroškovnemu vidiku investiranja.
