Največji banki v državi, NLB in Nova KBM, sta napovedali podražitev nekaterih storitev. Očitno se uresničuje napoved, da bodo banke po uvedbi ležarin udarile po fizičnih osebah s podražitvijo storitev. NLB o razlogih za podražitev molči, v NKBM pa svojo odločitev upravičujejo z rastjo stroškov.
Potem ko smo konec junija v Dnevniku razkrili, da je NLB za podjetja uvedla tako imenovano ležarino (denarno nadomestilo) za depozite, temu so nato sledile še nekatere druge banke, se je največja banka pri nas odločila, da bo po žepu udarila še fizične osebe. Naši sogovorniki so junija ocenili, da za zdaj ni pričakovati, da bi banke ležarino začele zaračunavati tudi fizičnim osebam. Te imajo v bankah za več kot 15 milijard evrov depozitov. Matej Šimnic, analitik Alte Investa, je že tedaj napovedal, da bi namesto tovrstne neposredne obremenitve fizičnih oseb lahko prišlo do posameznega zvišanja stroškov storitev. To se bo torej dejansko tudi zgodilo. NLB in Nova KBM bosta namreč s 1. novembrom podražili nekatere bančne storitve.
Naša največja banka in NKBM sta svoje komitente že obvestili, da bo v začetku novembra sledila podražitev nekaterih storitev. Tako se bo denimo v NLB plačilo položnice prek spletne banke zvišalo z 0,38 na 0,40 evra, kar pomeni več kot 5-odstotno podražitev. Na naša vprašanja, katere storitve bodo še podražili in za koliko, niso odgovorili. Prav tako uprava banke pod vodstvom Blaža Brodnjaka molči o razlogih za podražitve. »O vseh spremembah cen stranke pravočasno obvestimo v skladu z zakonodajo. O spremembah cen pa se tudi v NLB, tako kot najbrž vsi drugi poslovni subjekti na trgu, odločamo glede na tržne razmere in poslovno politiko,« so na kratko odgovorili iz službe za korporativno komuniciranje NLB.
NLB je na svoji spletni strani sicer objavila nove tarife za prebivalstvo s 1. novembrom, vendar iz tega ni mogoče razbrati, za koliko se dražijo storitve, saj ni primerjave zdajšnjih in spremenjenih cen. Tako komitenti ne morejo primerjati, za koliko se storitve pravzaprav dražijo. Gre za spremembe pri vodenju računov, nadomestil za posojila, plačilne transakcije in višine članarin za plačilne kartice.
Spremembe cen bančnih storitev so spretno prikazali v mariborski Novi KBM. Pojasnili so, da so se za podražitve odločili na podlagi strokovnih analiz in ob upoštevanju rasti stroškov in investicij, povezanih z upravljanjem in nadgrajevanjem storitev. Hkrati so posredovali obsežen dokument o podražitvah za komitente NKBM. Iz tega je razvidno, da se s 1. novembrom dražijo storitve sodobnih bančnih poti, plačila SEPA-direktnih obremenitev in trajnih nalogov ter poslovanje s plačilnimi karticami.
Druge banke o podražitvah (še) ne razmišljajo
Podražitev nekaterih storitev za fizične osebe so tako napovedali le v NLB in NKBM, medtem ko nekatere povprašane izbrane banke podražitev (za zdaj) ne načrtujejo. Tako vsaj zatrjujejo v Abanki, Unicredit banki, SKB in Banki Koper. Ob napovedanih bančnih podražitvah bo marsikdo začel razmišljati o menjavi banke. Samo Lubej, naložbeni svetovalec iz Finančnega centra, našteva, na kaj je treba biti pozoren pri odločitvi za zamenjavo banke. »Banke, ki ponujajo storitve, ki jih dejansko potrebujete, prosite, naj vam na podlagi izpiskov zadnjih treh mesecev izdelajo izračun, koliko bi vas stalo vodenje računov in izvajanje storitev, če bi bili njihova stranka. Sicer pa si banke (in tudi zavarovalnice) prizadevajo narediti svoje storitve kar se da neprimerljive. In to ravno zato, da se je težje odločiti,« pravi Samo Lubej. Nekateri naši sogovorniki v šali komentirajo, da se Slovenci prej ločijo od žene kot od banke. Lubej ob tem dodaja: »Kar zadeva menjavo banke, smo Slovenci zelo statični, saj gre pri tem za stres in delo. Kljub temu so glede tega mlajše generacije bistveno bolj oportunistične.«
Najcenejša še vedno Delavska hranilnica
Število komitentov že nekaj časa raste predvsem v Delavski hranilnici, saj posluje s cenami iz leta 2005. »Takrat smo se namreč odločili, da je naš obstoj na slovenskem bančnem trgu dolgoročno mogoč le, če smo najcenejši. Odločitev se je izkazala za edino pravo,« je pred časom izjavil nekdanji dolgoletni prvi mož Delavske hranilnice Jože Stegne, ki se je v začetku meseca upokojil. Zadnja analiza Banke Slovenije je pokazala, da ima prav Delavska hranilnica najcenejše storitve. Izračuni centralne banke so takrat pokazali, da lahko fizična oseba z zamenjavo banke ali hranilnice (oziroma ponudnika plačilnih storitev) prihrani tudi do 222 evrov na leto (gre za izračun Zveze potrošnikov Slovenije) oziroma več kot 118 evrov na leto (gre za izračun Banke Slovenije).
