Število vlomov se je lani generalno sicer zmanjšalo na 13 tisoč, a pogostejši so bili obiski vlomilcev v stanovanja in hiše, skupaj pa so v lanskem letu povzročili za več kot 29.milijonov EUR škode. Večina Slovencev samokritično priznava, da ne naredi dovolj za zaščito svojega premoženja, ključ lastnega doma pa bi najbolj zaupali policiji.
Število vlomov se sicer zmanjšuje..
Po podatkih policije se je lani v Sloveniji zgodilo 13.085 vlomov, kar je sicer za 13,3% manj kot leto poprej (15.098), pa vendar je materialna škoda ki je pri teh nastala, presegla več kot 29 milijonov evrov. Toda njihovega zmanjšanja v lanskem letu so bili deležni praktično vsi ostali objekti, razen pri vlomih v stanovanjske hiše, stanovanja in garaže ter v banke in zlatarne, kjer so policisti lani obravnavali več primerov.
Samo tretjina nas bo med dopusti dodatno zaščitila svoje premoženje
Družba za varovanje Sintal je konec meseca maja opravila javnomnenjsko raziskava o varnosti, predvsem premoženja med poletnimi počitnicami oziroma dopusti. Ta je pokazala, da večina Slovencev (75,7 odstotka) meni, da je Slovenija na splošno varna država, prav tako pa večina (66,8 odstotka) samokritično priznava, da kljub večjemu številu kaznivih dejanj vloma, tatvine ali ropa, ne naredi dovolj za zaščito svojega premoženja. Tretjina anketirancev (33,2 odstotka) je odgovorila, da bodo med dopusti, ko bodo dalj časa od doma, še posebej (ali dodatno) zaščitili svoje premoženje. Tisti, ki so odgovorili, da ne bodo posebej zaščitili premoženja med dopusti, so bili vprašani, zakaj ne. Večina teh, ki so navedli, zakaj ne, je odgovorila, da zato, ker ne gredo na dopust (55,3 odstotka), ker se počuti varno (12,2 odstotka) in ker do zdaj niso imeli težav (10,3 odstotkov). Na vprašanje, kako samozaščitno ravnajo, preden gredo na dopust ali so dalj časa zdoma, jih je 86,2 odstotka odgovorilo, da povsem zaprejo okna, in 30,4 odstotka, da poskrbijo, da poštni nabiralnik ne bo poln. Najmanj jih najame podjetje za varovanje (3,4 odstotka) ali pa dodatno zavarujejo premoženje pri zavarovalnici (2,4 odstotka). Da ima alarmno napravo, ki jo vključi, je dejalo 9,8 odstotka anketirancev, 17,3 odstotka pa jih poskrbi, da nekdo pride pogledati njihovo stanovanje ali hišo.
Večina ravna samozaščitno šele takrat, ko se jim nekaj zgodi
Robert Pistotnik, predsednik uprave Sintala: »Splošna ugotovitev raziskave, ki smo jo med slovenskimi državljani izvedli pred bližajočimi se počitnicami, je, da velika večina ravna samozaščitno šele takrat, ko se jim nekaj zgodi oziroma potem ko so sami žrtev vloma ali tatvine.« Raziskava je namreč pokazala, da velika večina tistih, ki so bili v zadnjih letih sami žrtve vloma, tatvine ali ropa oziroma poznajo koga izmed sorodnikov, znancev ali prijateljev, ki so bili žrtve kaznivega dejanja, ravna veliko bolj samozaščitno kot tisti, ki to niso bili ali ne poznajo nikogar. Tako 97,1 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 85,2 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, poskrbi, da poštni nabiralnik med dopusti ni poln, to pa stori samo četrtina tistih, ki nima slabe izkušnje ali izkušnje s kaznivim dejanjem nima nihče, ki ga poznajo. Nadalje 85,7 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 31,8 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, ima alarmno napravo ter 77,1 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 39,8 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, poskrbi, da nekdo pride pogledati hišo ali stanovanje takrat, ko so na dopustu. Več kot četrtina 28,5 odstotka tistih, ki so že bili žrtev kaznivega dejanja, pa za čas dopustov najame tudi podjetje za varovanje.
Najbolj zaupamo policiji, najmanj prijateljem in sodelavcem
Na vprašanje, komu bi zaupali ključ stanovanja ali hiše, pri čemer ocena 1 pomeni, da mu sploh ne bi zaupali, ocena 5 pa, da bi mu popolnoma zaupali, bi Slovenci ključ svojega stanovanja ali hiše najbolj zaupali policiji (povprečna ocena 4,1), sorodniku (3,8) ali pooblaščenemu podjetju za varovanje (3,7), najmanj pa sosedu (3,4), znancu ali prijatelju (3,0) in sodelavcu v službi (2,8)., še so zapisali pri Sintalu.
