Zaradi vse pogostejših dilem, kaj storiti, če privarčevanega denarja ne želite vezati na banki za obresti, ki jih vam ponujajo, smo se odločili, da vam predstavimo možne alternative klasični bančni vezani vlogi.
Tudi predpostavka o višini obrestne mere je špekulacija
Zavajujoče je prepričanje, da varčevanje v bančnih vezavah ali na bančnih računih ni špekulativno početje. Na obrestno mero, katero boste dobili v zameno za posojeni denar banki, namreč vpliva več dejavnikov. Zato se obrestne mere tudi pogosto spreminjajo. Iz tega vidika je tudi predpostavka o bodočih obrestnih merah špekulativno dejanje, saj so tudi bančni depoziti podvrženi nenehnim spremembam. Glede na trenutno politiko Evropske centralne banke bi se pa lahko celo že prihodnje leto zgodilo to, da bo višina inflacije višja od obrestnih mer, ki jih bodo ponujale banke na depozite.
Likvidnost, tveganje in potencialni donos
Podobno so tudi donosi vzajemnih skladov in raznih alternativnih naložb težko predvidljivi. Ko boste izbirali najprimenejšo alternativo bančni vezavi pomislite na potrebno likvidnost, še sprejemljivo stopnjo tveganja in na potencialni donos, ki ga z naložbo lahko ustvarite. Pomembno je vedeti, da idealnih naložb ni, so le drugačne, in prav ta drugačnost vam omogoča, da med množico najde ravno tisto pravšnjo, ki bo zadovoljila vaša pričakovanja.
Vzajemni skladi denarnega trga (angl. money market funds)
Denarni vzajemni skladi oziroma skladi denarnega trga vlagatelju nudijo največ varnosti in najnižje donose. Primerni so za kratkoročna varčevanja, saj premoženje vlagajo v kratkoročne vrednostne papirje, kot so kratkoročni depoziti do 1 leta, zakladne menice, komercialni zapisi in drugi instrumenti denarnega trga, ki jih izdajajo države in banke. Tveganje, ki ga nosi vlagatelj je predvsem inflacijsko, saj gre za denarno naložbo. Ker vlagateljem ne zaračunavajo vstopnih stroškov so denarni vzajemni skladi zaradi visoke likvidnosti sredstev (največ 5 delovnih dni) in dobe varčevanja, ki ni časovno omejena ob nizkih upravljalskih provizij dobra alternativa manj likvidnim bančnim vezavam.
Skalde denarnega trga, ki se tržijo v Sloveniji najdete na tej povezavi.
Obvezniški vzajemni skladi (angl. bond funds)
Tudi obvezniški vzajemni skladi nudijo dobro alternativo bančnim vezavam, ker večino svojega premoženja investirajo v obveznice, manj tvegane dolžniške vrednostne papirje. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb in tako v obdobju varčevanja, ki ni krajše od 2 let ustvariti donose z nižjim kapitalskim tveganjem. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice sklad investira, kdaj zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi pa obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost, saj so sredstva najkasneje v petih delovnih dneh po zahtevku za izplačilo na vlagateljevem transakcijskem računu.
Obvezniške sklade, ki se tržijo v Sloveniji najdete na tej povezavi.
Skladi visokodonosnih obveznic (angl. High Yield Bond)
Skladi visokodonosnih obveznic investirajo v obveznice držav ter javnih ali zasebnih družb brez investicijskega ratinga ali z najnižjo bonitetno oceno, ki še sodi v investicijski rating BBB. Donosnosti visoko tveganih obveznic so praviloma nizko kolerirane z donosnostmi drugih obveznic, tako v času gospodarske rasti kot v recesiji. Visokotvegane obveznice se obnašajo podobno kot delnice, saj so njihove vrednosti odvisne od finančnega stanja izdajatelja in napovedi glede bodočega poslovanja podjetja. So oblika naložbe, ki v sebi združuje najboljše lastnostni delnic in obveznic, kar pomeni, da ti skladi nosijo potencial donosnosti delniških vzajemnih skladov ob tveganju obvezniškega vzajemnega sklada.
Obvezniške sklade visokodonosnih obveznic, ki se tržijo v Sloveniji najdete na tej povezavi.
Alternativne naložbe
Alternativne naložbe so naložbe, ki praviloma ne spadajo med tradicionalne naložbene tipe (delnice, obveznice in denar). Večino alternativnih naložb imajo v lasti podjetja in premožni posamezniki. To je predvsem posledica njihove kompleksnosti in dostopnosti povprečnim vlagateljem. Med alternativne naložbe spadajo prav tako tudi hedge skladi, nepremičnine, fizične surovine itd.
Alternativne naložbe so priljubljene predvsem zaradi njihove nizke korelacije z gibanjem standardnih tipov naložb. Ravno zaradi tega veliko institucionalnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi in zasebni upravitelji premoženja, te naložbe uporabljajo za zavarovanje svojih portfeljev. Nizka korelacija s trgi in visoka donosnost sta ključna dejavnika pri sestavljanju portfelja takih vlagateljev.
Med alternativnimi naložbami, katerih pomen je vedno večji tudi med slovenskimi vlagatelji, najdemo predvsem private equity sklade oz. sklade zasebnega kapitala. V Sloveniji je ta pojem in ta vrsta naložbe neznanka vsem nepoučenim vlagateljem, v tujini pa v take sklade že več kot 30 let vlagajo vsi ameriški, kanadski, angleški in nemški pokojninski skladi. V portfeljih pokojninskih skladov in večjih družin zaseda ta naložba zelo velik delež vsega premoženja. Najbolj znani skladi privatnega lastništva so skladi ameriških univerz (Yale, Harvard…). Donosi v takih skladih so bili v preteklosti nadpovprečni, in so dosegali nekje 12%-15% na leto, po drugi strani so bili tudi privlačni iz vidika razpršenosti, saj je razpršenost investicije praviloma zelo močna (1000-3000 podjetij).
