Za koga je primeren strukturiran depozit?

Članek slika

Strukturirani depoziti tako kot klasični jamčijo ohranitev glavnice, vendar v nasprotju z klasičnim depozitom ponujajo priložnost za višji donos.

Konflikt donosnosti in varnosti

Vsi, ki varčujete dobro veste, da varnost in donosnost ne gresta z roko v roki. Če želimo varno naložiti prihranke, se moramo v zameno odpovedati visokemu donosu, v kolikor ciljamo zgolj na velik zaslužek, je naša naložba praviloma tvegana in negotova. Vsem tistim, ki vam navaden depozit ni dovolj donosen in bi radi zaslužili več, kljub temu pa niste take vrste človek, da bi na kocko postavili vložen denar, banke ponujajo strukturirane depozite, ki so alternativa varčevanju v klasičnih depozitih, vzajemnih skladih in vrednostnih papirjih. Strukturirani depoziti tako kot klasični jamčijo ohranitev glavnice, vendar v nasprotju z klasičnim depozitom ponujajo priložnost za višji donos. Obrestna mera pri omenjenem produktu ni omejena navzgor, prav tako pa tudi ni vnaprej znana, odvisna je namreč od gibanja različnih borznih naložb (košarice delnic, borznih indeksov, obveznic in drugih finančnih instrumentov). Pri tem je treba omeniti, da se izračun letne obrestne mere med bankami razlikuje. Ponavadi se izračunava povprečje 12-tih vrednosti v letu, na vnaprej dogovorjeni datum v mesecu.

Prednosti in slabosti

Največja prednost, ki jo ponuja omenjeni produkt je zagotovo varnost, saj banke praviloma ponujajo celotno izplačilo glavnice ob zapadlosti. Vlagatelj ne nosi tečajnega tveganja. V košarici se tako upošteva le dejanska rast posameznih delnic. Prav tako je za varčevalca produkt privlačen, ker ponuja možnost večjega zaslužka kot navaden depozit, banke pa za upravljanje ne zaračunavajo provizij, stranki pa tudi ni treba biti komitent banke. Slabe strani pa so, da gre za dolgoročni produkt, pri katerem bo vaš denar vezan več let, odstop od pogodbe pa v času trajanja depozita praviloma ni mogoč. Ena izmed pomanjkljivosti je tudi ta, da je strukturiran depozit mogoče skleniti zgolj v omenjenem vpisnem obdobju, ki ga razpiše banka. Seveda pa moramo upoštevati tudi, da je zaradi zagotovila povračila vložka, na drugi strani udeležba ob dobičku nižja.

Jamstvo za vložena sredstva daje banka

Pri strukturiranem depozitu je vloženi znesek enako varen kot pri varčevanju, saj se šteje kot zajamčena vloga. Potrebno pa je omeniti, da za razliko od vezanih depozitov v banki, pri tem produktu jamstvo za glavnico daje banka-ponudnica in ne Banka Slovenije.

Kaj pa obresti?

Drugače, kot pri vloženih sredstvih pa je z obrestmi, tukaj banka ne daje garancije. V primeru, da je gibanje naložb neugodno, lahko obresti znašajo le nekaj desetink odstotka, lahko se zgodi, da banka sploh ne izplača obresti. Kakšne bodo obresti torej ne moremo predvideti, odvisne so namreč od uspešnosti naložbe, ki je podlaga za izračun obrestne mere. Vendar ne smemo pozabiti, da čeprav je obrestna mera odvisna od donosa perspektivnih trgov (npr. surovine, države v razvoju, delnice uspešnih podjetij), visoke obrestne mere niso zagotovljene. V obrestno mero se namreč prenese le delež donosa naložbe, izračuni, ki jih banka pri tem uporablja pa so precej zapleteni in težko razumljivi.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja