Glede na trenutno stanje nizkih obrestnih mer lahko v prihodnosti po vsej verjetnosti pričakujemo zvišanje le teh, zato v tem času vezava denarja za daljše obdobje ni najbolj primerna.
Dobro je imeti varnostne rezerve
Ste med tistimi, ki imate radi kakšen kupček denarja varno spravljen za vsak slučaj nenadnega izpada prihodkov? Denarja se vam nikakor ne splača hraniti na vpoglednem računu banke, saj za omenjena sredstva banke plačujejo bore malo. Obresti se gibljejo od 0,10 odstotka, pa do največ 0,25 odstotka. Za tiste, ki želite vseskozi ostati likvidni, imajo banke v svoji ponudbi tudi vpogledne varčevalne račune, kjer se denar obrestuje po nekoliko višji obrestni meri kot na navadnem transakcijskem računu. Če pa ste prepričani, da privarčevanega denarja ne boste potrebovali dalj časa, razmislite o sklenitvi depozita ali o varčevalnem računu z odpovednim rokom, ki omogoča tudi dodatna nakazila. Nekatere banke, kot na primer Sparkasse, Volksbank, Raiffeisen banka in UniCredit Banka ponujajo varčevalne račune, na katerih je denar dostopen v vsakem trenutku.
 |
| Pregled nespremenljivih obrestnih mer kratkoročni depozit, znesek 1.000 evrov (klikni na sliko za povečavo). |
Denar, ki ga ne boste potrebovali vežite
Depoziti so primerna in varna oblika varčevanja za denar, ki ga varčevalci določen čas ne bodo potrebovali. Daljši kot je čas vezave, višje so obresti. Ob sklenitvi depozita s fiksno obrestno mero, varčevalec že ob sklenitvi ve, kakšna bo obrestna mera za celotno obdobje vezave. Na NLB poudarjajo, da bolj kot z vidika obrestne mere, je potrebno na depozit gledati kot na naložbo, ki je relativno varna in najmanj tvegana naložba denarja, je najbolj primerna za oblikovanje »varnostne rezerve« posameznika oz. gospodinjstva, predstavlja osnovo za nadaljnje varčevanje v bolj tveganih oblikah ob tem pa nudi socialno varnost posamezniku oz. njegovim najbližjim.
Kakšen depozit skleniti?
Pomembno je, da pred začetkom varčevanja premislite, koliko časa želite varčevati in koliko časa denarja ne boste potrebovali. Banke varčevalcem ponujajo različne ročnosti depozitov, za katerega se odločiti je stvar posameznika, njegovih želja in pričakovanj. Glede na trenutno stanje nizkih obrestnih mer lahko v prihodnosti po vsej verjetnosti pričakujemo zvišanje le teh, zato v tem času vezava denarja za daljše obdobje ni najbolj primerna. Raje se odločite za kratkoročni depozit, ki ga lahko po želji tudi podaljšate. Za tiste, ki želijo imeti odprto opcijo, da lahko vsakih nekaj mesecev odstopijo od vezave, je na razpolago depozit s samodejnim podaljšanjem. V dogovorjenem roku lahko brezplačno odstopite od pogodbe, v kolikor tega ne storite, se depozit obnovi po višji obrestni meri. Takšno ponudbo smo zasledili pri Banki Celje, Delavski hranilnici, NLB, Novi KBM, Poštni banki Slovenije in Banki Sparkasse.
Spremenljiva ali fiksna obrestna mera?
Izbirate lahko med varčevanjem, pri katerem se sredstva obrestujejo po fiksni, spremenljivi ali kombinirani obrestni meri. Pri fiksni obrestni meri si lahko vnaprej natančno izračunamo donos, spremenljiva obrestna mera pa je vezana na referenčno obrestno mero – euribor ali libor, h kateri banka določi pribitek. V času, ko so obrestne mere nizke, si lahko s spremenljivo obrestno mero tudi pri depozitih daljše ročnosti zagotovimo ugodnejše obresti, če bi obrestna mera v prihodnosti rasla. Kljub temu velja opozoriti, da preden se odločite za varčevanje s spremenljivo obrestno mero, le tega primerjajte s ponudbo varčevanja s fiksno obrestno mero. Simon Hvalec, izvršilni direktor uprave Nove KBM za področje vzhodne Slovenije tako varčevalcem raje kot depozite s spremenljivo priporoča depozite s fiksno obrestno mero, pri katerih varčevalec že ob sklenitvi ve, kakšna bo obrestna mera za celotno obdobje vezave in tudi donos varčevanja.
Imam vezavo, a nujno potrebujem denar
Ker daljše obdobje vezave prinaša precej višje obresti, marsikaterega varčevalca, v upanju, da privarčevanega denarja ne bo potreboval v kratkem premami, da sklene dolgoročni depozit. Kaj pa v primeru, da nastane nepričakovan finančni odhodek? Predčasni zaključek varčevanja v večini primerov povzroči stroške ali znižanje obrestne mere. Banke svojim varčevalcem v takšnem primeru ponujajo možnost najema premostitvenega kredita, pri katerem sredstva ostanejo vezana, ali pa razvezavo sredstev oziroma odstop od depozitne pogodbe. V primeru, da se varčevalec odloči za prekinitev pogodbe banke praviloma zahtevajo pisno vlogo o odstopu od pogodbe, ki pa se običajno obravnava individualno. Za odstop od pogodbe nekatere banke zaračunajo stroške odstopa v višini določenega odstotka privarčevanega zneska ali pa fiksni znesek, druge znižajo obrestno mero, po kateri so se sredstva obrestovala do dneva razvezave.
Obdavčitev obresti
Obresti od depozitov so obdavčene v primeru, da skupni znesek , dosežen v davčnem letu, presega trenutni znesek 1.000 evrov. V tem primeru je potrebno oddati napovedi za odmero dohodnine, sicer ne. Obdavčene so z 20 odstotno stopnjo. Varčevalec, ki se odloči vezati večji znesek za več let lahko ob koncu varčevanja preseže omenjenih 1.000 evrov, zato je v tem primeru smotrn dogovor za letni pripis obresti, s katerim se izogne ali zmanjša plačilo davka na dobiček od obresti.
