Prihodnji teden bo potekalo novo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), ki bo po mnenju številnih analitikov predstavila ukrepe v boju proti deflaciji. Čeprav bo to dobra novica za evropsko gospodarstvo, bo na drugi strani predstavljala nov udarec za varčevalce na bankah.
Svet ECB je pripravljen ukrepati junija, še prej pa bodo v osrednjem organu denarne politike območja evra proučili najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti, je po zadnji seji sveta povedal predsednik ECB Mario Draghi. Člani sveta so namreč usklajeno zaskrbljeni zaradi nizke inflacije, resno zaskrbljenost pa vzbuja tudi krepak tečaj evra. Člani sveta so tako po Draghijevih besedah pripravljeni ukrepati junija.
In kakšne ukrepe ima ECB na voljo?
• zniža ključno obrestno mero, ki trenutno znaša 0,25 %. Govorimo o t.i.»negativnih obrestnih merah«. V tem primeru bi bile poslovne banke kaznovane za plasiranje denarja pri ECB-ju. To pomeni, da bi morale plačati za depozit pri ECB-ju;
• ustavi »sterilizacijo« odkupa državnih obveznic, ki so bili opravljeni na vrhuncu evropske krize, posledično bi to dvignilo likvidnost v evropskem finančnem sistemu;
• lahko bi predstavila popolnoma nov program za spodbujanje kreditiranja majhnih in srednjih podjetij;
• lahko bi predstavila nov program kvantitativnega sproščanja (po vzoru FED-a); npr. odkup vrednostnih papirjev.
Obrestne mere za varčevanja na bankah bodo še nižje
Zdrave banke bodo v prihodnje znižale depozitne obrestne mere na raven euriborja (12-mesečni se giblje okoli 0,57 odstotka). Tudi državi se obeta pocenitev zadolževanja ob razrešitvi bančnega problema. Za varčevalce v depozite pa to ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje.
Obrestne mere za varčevanja so bile pred leti precej višje kot so danes. Še leta 2008 so obrestne mere za vezane vloge znašale okoli 5% za 12-mesečne depozite. Leta 2010 so se obrestne mere za vezane vloge gibale okoli 3,5% za 12 mesečne depozite, lani samo še okoli 2,5%. Letos pa imamo lahko srečo, če dobimo 2%.
Vprašati se moramo, če se nam varčevanje na banki še splača
Če se bo ECB odločila za nove ukrepe, se bo to posledično odrazilo v novem znižanju obrestnih mer za depozite. Varčevalci se morajo tako vprašati, če se varčevanje na banki še splača, saj na trgu obstaja veliko alternativ, ki v trenutnem okolju predstavljajo veliko boljšo izbiro.
Kot alternativo depozitom se večkrat izpostavlja obvezniške vzajemne sklade. Ti večino svojega premoženja investirajo v obveznice. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb in tako v obdobju varčevanja ustvariti donose z nizkim kapitalskim tveganjem. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice je sklad investiral, kdaj le-te zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi, obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost, saj so sredstva najkasneje v petih delovnih dneh, po zahtevku za izplačilo, na vlagateljevem transakcijskem računu.
Osnovne razlike med obvezniškimi vzajemnimi skladi in bančnim varčevanjem se torej kažejo predvsem v naložbenem tveganju in pričakovani donosnosti. Vlagatelji v obvezniške vzajemne sklade so lahko ob nekoliko višjem tveganju pri dolgoročnem varčevanju nagrajeni v povprečju z višjimi donosi, medtem ko so vlagatelji, ki zaupajo sredstva banki dolgoročno, pri obrestih bolj omejeni.
Dogovorite se za termin z osebnim svetovalcem družbe Vzajemci, d.o.o., ki vam bo odgovoril na vaša vprašanja, vam pomagal pri izbiri novih naložb ali opravil pregled obstoječega portfelja. Družba Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 14 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na [email protected] ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08
