Po dveh letih izredne rasti delniških trgov prostor za rast še ostaja

Alta Skladi:
»Svetovno gospodarstvo beleži počasno okrevanje. Med regijami in državami v intenzivnosti okrevanja nastajajo velike razlike. Zaradi raznolikih dejavnikov, ki vplivajo na neenako porazdelitev gospodarske rasti po svetu, je treba pozornost nameniti tako globalni dinamiki kot tudi specifičnim razmeram v posamezni državi ali regiji.

ZDA se kljub izjemno ekspanzivni monetarni politiki še naprej soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Sloj prebivalstva, ki je odvisen od državne pomoči, ne more nadaljevati porabe, kar ima negativen vpliv na potrošnjo na ravni gospodarstva. Prav rast potrošnje (predvsem z dodatnim zadolževanjem) je bila v preteklem obdobju gonilo gospodarske rasti. V razmerah rastočih cen energentov in čedalje dražje hrane gre pričakovati postopno zaostrovanje trenutno zelo ohlapne monetarne politike. Za stabilno okrevanje ameriškega gospodarstva je ključno, da se trajno zniža stopnja brezposelnosti. Za kreditno aktivnost finančnega sistema pa je nadvse pomembno, ali bodo banke presežne rezerve uporabile za osnovno dejavnost ali bodo čakale, da centralna banka preneha z nekonvencionalnimi ukrepi.

V Evropi je slika brezposelnosti bistveno boljša kot v ZDA. Težave Evrope se skrivajo v javnofinančnih problemih držav na obrobju evroobmočja. Visoka zadolženost teh držav in rastoči pribitki na njihov dolg od držav zahtevajo strukturne reforme v smeri varčevanja, kar vodi v zmanjšanje dohodkov prebivalstva in s tem tudi zmanjšanje potrošnje. Kljub gospodarski rasti na ravni celotne EU se situacija razlikuje od države do države. Monetarna unija tem državam onemogoča (konkurenčne) devalvacije, hkrati pa obvezniški trgi »lene in razsipne« države takoj kaznujejo z višjimi pribitki na dolg. Dodatna težava v Evropi je inflacija, ki je presegla nivo, ki ga zasleduje Evropska centralna banka. ECB je zaradi rastočih cenovnih pritiskov nedavno zelo nedvoumno napovedala zvišanje ključne obrestne mere, kar naj bi se zgodilo že v začetku aprila. Dvig obrestnih mer je v razmerah šibkega in neenakega okrevanja ter potrebnega refinanciranja državnih dolgov tvegana poteza s strani ECB in to tveganje se odraža tudi na reakcijah kapitalskih trgov. Tveganje za okrevanje predstavljajo tudi visoke cene nafte, ki so posledica političnih konfliktov na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

Hitrorastoči trgi, ki so po svetovni gospodarski krizi zabeležili najhitrejše okrevanje, so v zadnjem času v nemilosti vlagateljev zaradi visoke inflacije ter posledično restriktivnih potez centralnih bank. Države v razvoju so v gospodarskem ciklu pred razvitimi trgi. Kljub vetru v prsi v obliki restriktivnih potez monetarnih oblasti je gospodarska rast teh držav še vedno visoka, brezposelnost se znižuje, delovanje centralnih bank je ustrezno in večinoma pravočasno, banke z nekaj izjemami nimajo slabih naložb, gospodinjstva so nezadolžena, poslovanje podjetij pa čedalje bolj temelji na domačem povpraševanju in ne več na poceni izvozu. V povprečju lahko govorimo, da so države na taki razvojni točki, ko začne prebivalstvo večji del dohodka namenjati za potrošnjo, ki začne počasi nadomeščati investicije v fiksna sredstva.  

Na naftnem trgu pričakujemo umiritev razmer in postopno znižanje cene nafte na nivoje okoli 90 USD za sodček. Če bi tudi dejansko prišlo do znižanja cene nafte, ki bi ga spremljal dvig ključne obrestne mere za zgolj en korak (25 bazičnih točk) s strani ECB, bi bilo to dobro za nadaljevanje stabilnega gospodarskega razvoja. S tem bi se namreč znižali inflacijski pritiski, hkrati pa bi se denarna politika počasi normalizirala, a ta normalizacija ne bi tako hitra, da bi ogrozila okrevanja.

Na podlagi zapisanega pričakujemo, da bodo kapitalski trgi tudi v prihodnje nadaljevali srednjeročen pozitivni trend, nekoliko bolj pa smo naklonjeni trgom v razvoju.«

Aleš Čačovič, Ilirika DZU:
»Celostno stanje svetovnega gospodarstva je danes še vedno v bolj negotovem položaju kot pred štirimi leti in v nekoliko boljšem kot lani. Z globalno recesijo v letu 2009, ki je pomenila stresni test za vsako posamezno državo na svetu, so se marsikje pokazali novi in realnejši temelji gospodarstev, s tem pa tudi realna izhodišča za vstop v novi gospodarski cikel. Bistvo izboljšave letošnjega gospodarskega stanja v primerjavi z lanskim letom je vidno predvsem v tem, da so se čvrsta gospodarstva znašla v stanju vzdržnega okrevanja, ki se ob nedavnih monetarnih in fiskalnih spodbudah že soočajo z  monetarnimi restriktivnimi ukrepi centralnih bank. Tu gre predvsem za države znotraj regij, kot so azijska, latinskoameriška in skandinavsko-nordijska. Z aprilom se jim bo, kot kaže, pridružila tudi skupina držav EU, ki se vzporedno znova trudijo preložiti problem fiskalnih razlik znotraj ene valute prek novega pakta v prihodnost. Med državami, ki okrevajo uspešno, vsaj z vidika realne rasti BDP, in pri tem ohranjajo ohlapno denarno politiko, ostajajo tako le še ZDA. Zato ni čudno, da je investicijska javnost trenutno najbolj naklonjena ravno temu območju. Hitenje ECB po dvigih obrestnih mer v primerjavi z ZDA je delno presenečenje, saj je že znana praksa, da se ECB bolj ozira po trendu inflacije, ki vključuje tudi cene hrane in energije, v primerjavi s FED, ki prednostno opazuje inflacijo brez zadnjih dveh komponent. Zato upajmo, da ECB ne bo ponovila napak iz leta 2008, ko je dvignila obrestno mero v obdobju, ko se je gospodarstvo že opazno ohlajalo. Krivulje donosnosti v ZDA in EU ostajajo relativno strme, kar ohranja optimizem med vlagatelji in ugodno okolje za krepitev kreditne aktivnosti bančnega sektorja.

Vojna v Libiji, splošni nemiri na Bližjem vzhodu, potres in jedrska nesreča na Japonskem so neprijetni dejavniki, ki povečujejo negotovost na kapitalskih trgih zaradi višje cene nafte in povečanih možnosti nastanka nove recesije na Japonskem, vendar če se cena nafte ne bo bistveno krepila zaradi geopolitičnega tveganja in se bo lahko problem insolventnosti držav PIGS prestavil v prihodnost, ne vidim težav za nadaljevanje cikličnega pozitivnega trenda rasti.

Naša pričakovanja za letošnje leto ostajajo zmerno optimistična. Z vidika razvoja dogodkov v zadnjem letu kaže, da bodo negotovost na kapitalskih trgih še naprej krojili cene surovin, inflacijska pričakovanja ter reševanje insolventnega stanja evropske periferije. Verjamemo, da cene surovin ne bodo mogle vzdržno hitro rasti, zato je realno pričakovati, da bodo finančni trgi srednjeročno v neki točki dosegli 'samokorekcijo' denimo zaradi previsoke cene nafte,  inflacije ali obrestnih mer, kar je precej povezano.

V razvijajočih se državah se centralne banke že nekaj mesecev časa borijo proti inflaciji, zato je razumljivo, da delniški indeksi držav v razvoju v povprečju zaostajajo za razvitim svetom, ki se v splošnem nahaja v okolju ugodnejših obrestnih mer. Vendar takoj ko bodo v prihodnjih mesecih ukrepi centralnih bank uspešno zajezili inflacijo, pričakujemo znova hitrejšo rast delniškega premoženja razvijajočih se držav v primerjavi z državami G7 zaradi relativno boljšega makroekonomskega in demografskega potenciala.«

Barbara Gačnik, KBM Infond:
»Devetega marca 2009 je indeks S&P dosegel svoje dno pri dobrih 676 točkah. Danes je vreden več kot 1300 točk, kar pomeni več kot 93-odstotno rast, zato se sprašujemo, ali ima borzni bik še kaj sape.

V dveh letih se je spremenilo marsikaj. Podjetja so v boljši kondiciji, kot so bila pred dvema letoma. Močno so zmanjšala število zaposlenih, oklestila stroške in marsikatera so kljub recesiji ohranila relativno visoke dobičke. Pred njimi je zdaj večji izziv. Stroškov v nedogled ne gre klestiti, zato je za ohranitev dobičkov v prihodnje treba dosegati rast prihodkov. To pa je v močno spremenjenem okolju bistveno težja naloga. Razmere zapletajo tudi podražitve nafte, žit, kovin in energije ter potrošnik, ki je še vedno previden pri zapravljanju, kar pomeni še dodaten pritisk na dvig prodaje, da se raven preteklih dobičkov ohrani oziroma preseže.

Rešitev se nakazuje v stabilni in nadpovprečno visoki ekonomski aktivnosti razvijajočih se držav. Dodatno razveseljuje podatek, da njihovo okrevanje v veliki meri temelji na njihovi notranji moči, domačem potrošniku. Po podatkih Svetovne banke naj bi se BDP Kitajske in Indije v letošnjem letu povečal za več kot 8 odstotkov, v Indoneziji naj bi BDP porasel za dobrih 6 odstotkov, Brazilija, Mehika in Rusija pa naj bi svoj BDP povečale za od 4 do 5 odstotkov. V omenjenih državah se krepi srednji razred, višajo se razpoložljivi dohodki in s tem povpraševanje po različnih dobrinah. Vpliv teh trgov na globalno okrevanje ni zanemarljiv.

Seveda ne moremo mimo nemirnega Bližnjega vzhoda. Politični nemiri v teh državah imajo predvsem vpliv na ceno tekočega zlata, kar sproža pomisleke o nadaljnjem okrevanju gospodarstva. Kako dolgo bo tlelo na Bližnjem vzhodu, si ne upa napovedovati nihče, daje pa slutiti, da se cene nafte letos ne bodo bistveno znižale, kar je voda na mlin surovinsko bogatim razvijajočim se državam.

Iz zgoraj povedanega je mogoče izluščiti le, da trgi ostajajo volatilni. Delniški tečaji so se sicer dvignili od dna, še vedno pa je prisotna določena stopnja negotovosti.«

Mitja Svoljšak, NFD DZU:
»Gospodarska situacija se je v zadnjih letih nekoliko popravila, kar je predvsem posledica agresivnih stimulativnih fiskalnih in monetarnih ukrepov. Ustavilo se je krčenje BDP, izboljšalo se je potrošniško in podjetniško zaupanje, v veliki meri se je saniral finančni sistem. Kljub vsemu napredek ni bil tolikšen, kot je bilo zaradi vrste spodbud pričakovati. Še vedno je v globoki krizi ameriški nepremičninski trg, ki je bil v preteklosti močan generator gospodarske rasti, le stežka ZDA uspeva zmanjševati stopnjo brezposelnosti. Podobno je v Evropi, ki se je s svojimi težavami soočila še kasneje in kjer okrevanje zavirata inkoherentna fiskalna politika in neučinkovita administracija. Azijske države, na prvem mestu Kitajska, v katere je bilo pri okrevanju globalnega gospodarstva položenih veliko upov, se spopadajo s svojimi težavami v obliki pregrete rasti in inflacijskih pritiskov.

Delniški trgi so na izboljšanje makroekonomskih kazalnikov in poslovnih rezultatov večine družb odreagirali z močno rastjo. To lahko deloma razumemo kot popravek globokega padca, ki je trajal do marca 2009 in je odražal izreden pesimizem ter negotovost med vlagatelji, deloma kot povečano likvidnost, ki se je prelila na kapitalske trge zaradi kvantitativnega sproščanja. Vpliv na povečane nakupe delnic so imeli tudi vedno boljši poslovni rezultati družb, kjer pa, kljub rasti rezultata pod črto, ki je bila posledica racionalizacij (odpuščanja, krčenje dejavnosti), poglavitna težava ostaja zelo šibka rast obsega poslovanja. Ker je manevrski prostor pri povečevanju dobičkonosnosti omejen, bo za nadaljnjo rast na delniških trgih eden ključnih dejavnikov povečanje domačega potrošniškega, podjetniškega ali izvoznega povpraševanja. Glede na naraščajoče inflacijske pritiske pohaja 'strelivo' tudi centralnim bankam, zato si lahko že v bližnji prihodnosti obetamo manj spodbud in rast obrestnih mer. Slednje bo negativno vplivalo na stroške podjetij in na nadaljevanje razdolževanja, predvsem ameriškega potrošnika. Izvozno povpraševanje na zahodu je v veliki meri odvisno od povpraševanja razvijajočih se trgov, ki, kot rečeno, poskušajo brzdati svoja gospodarstva, zato je iz tega naslova težko računati na pomembnejšo rast.

Kratkoročno (v tem letu) lahko tako pričakujemo težavno leto na kapitalskih trgih, predvsem tistih v razvitih ekonomijah, saj je nevarnost stagflacije vse bolj realna. Delniški trgi bodo v najboljšem primeru beležili zelo zmerno realno rast, obvezniški bodo zaradi naraščajočih inflacijskih pritiskov in bolj restriktivne monetarne politike nadaljevali padanje. Nekaj prostora za rast imajo zaradi precejšnje negotovosti plemenite kovine, vendar pričakujem, da se bo ta trend najkasneje ob koncu leta ali v začetku naslednjega obrnil. Zaradi razvoja dogodkov v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer se stanje ne stabilizira, ampak se celo odpirajo nova žarišča, lahko pričakujemo nadaljevanje relativno visoke volatilnosti. A trenutno 'razčiščevanje' na svetovnem ekonomskem in političnem prizorišču je hkrati tudi uvod v obdobje dolgoročnega bikovskega trenda na delniških trgih in stabilne, zmerne gospodarske rasti.«

Marko Bombač, NLB Skladi:
»V družbi NLB Skladi za leto 2011 za zdaj ohranjamo napoved z začetka leta o zmerni rasti cen delnic, ki bo po našem mnenju približno na ravni zgodovinskih povprečij in tako v splošnem nekoliko nižja kot v letu 2010. Donosnost na razvitih delniških trgih bo po našem najverjetnejšem scenariju znašala okoli 9 odstotkov.

Z geografskega vidika dajemo prednost razvitim trgom pred razvijajočimi se, saj ocenjujemo, da je razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem na razvitih trgih ugodnejše. Zaradi bojazni pred pregrevanjem nekaterih razvijajočih se gospodarstev tam že sprejemajo ukrepe za upočasnitev gospodarske rasti. Inflacija v nekaterih državah (na primer Indija in Kitajska) močno narašča, s tem pa so povezani načrtovani dvigi obrestnih mer, kar naj bi preprečilo pregrevanje gospodarstev. Poleg tega naraščajoče cene hrane bistveno bolj negativno vplivajo na revnejše države, kjer prebivalci porabijo višji delež svojih dohodkov za hrano. Ne nazadnje so bile ravno naraščajoče cene hrane povod za proteste v severni Afriki.

Drugi krog kvantitativnega sproščanja v ZDA končno kaže rezultate v povečani stopnji zaposlovanja, kar bi lahko dodatno spodbudilo potrošnjo in gospodarsko rast, vendar še vedno ni jasno, ali gre morda za okrevanje zgolj zaradi izjemno ohlapne monetarne politike. Tudi Evropa za zdaj okreva, sprejeti evrski reševalni sklad je tudi omilil zaskrbljenost vlagateljev glede evropske dolžniške krize. Zavedati pa se je treba, da lahko podobne pomoči zaradi moralnega hazarda celo znižajo potencialno dolgoročno gospodarsko rast držav z dolžniškimi težavami. Te se lahko namreč namesto na sprejetje potrebnih ukrepov za znižanje proračunskih primanjkljajev in povečanje konkurenčnosti zanesejo na pomoč iz paketov.

Zaradi pričakovanega nadaljevanja gospodarskega okrevanja in posledične rasti inflacijskih pričakovanj smo manj naklonjeni naložbam s fiksnim donosom, z vidika trajanja pa posledično dajemo prednost obveznicam s krajšega dela obrestne krivulje, ki bodo v primeru dvigov obrestnih mer izgubile manj vrednosti.«

Martin Gosenca, Perspektiva DZU:
»Svetovno gospodarstvo je zagotovo v boljši kondiciji kot med krizo. Rast BDP je v večini svetovnih gospodarstev pozitivna in recesije v obliki črke W ne omenja več nihče. Prav tako se sicer počasi, vendar vztrajno izboljšujejo podatki o nezaposlenosti v ZDA in tudi v največji evropski ekonomiji Nemčiji. Zadnja korekcija na kapitalskih trgih, ki jo pripisujemo krizi na Bližnjem vzhodu in na Japonskem, pa je tudi povzročila ugodna relativna vrednotenja finančnih kazalnikov podjetij, kar pomeni, da so delnice na trenutnih nivojih poceni in ugodne za nakup. Trenutno se torej ne postavlja več vprašanje, ali okrevanje obstaja, ampak nas bolj zanima, s kakšno hitrostjo poteka. Seveda je odprtih še precej vprašanj, kot so nepremičninski trgi, inflacija, monetarna politika Kitajske in evropske dolžniške težave, ki povzročajo večjo volatilnost trgov. Vse zgoraj omenjeno lahko strnemo v neko predvidevanje, da bodo trgi končali leto na višjih nivojih, kot so sedaj, bo pa to rast zasledovalo večje nihanje delniških tečajev.«

Nataša Janževič, Primorski skladi:
»Po začetku okrevanja delniških trgov v zadnjem tednu, potem ko so sredi marca zabeležili najnižje ravni v letošnjem letu, imam občutek, da so se skrbi, povezane z uničujočim potresom in jedrsko krizo na Japonskem, ter geopolitične napetosti v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu na borznih parketih pomaknile v ozadje. Kljub lažnemu občutku pa negotovosti še vedno obstajajo. Predvsem ne smemo pozabiti na dva pomembna dejavnika. Prvi je naraščajoča cena nafte, ki bi utegnila skozi inflacijske pritiske in manjšo potrošnjo gospodinjstev ogroziti globalno gospodarsko okrevanje. Inflacija, trenutno še pod nadzorom, predstavlja ob naraščajočih cenah nafte, drugih surovin in hrane grožnjo, ki se ji bodo centralne banke zoperstavile z višanjem referenčnih obrestnih mer. Restriktivnih monetarnih ukrepov se že poslužujejo centralne banke na Kitajskem in v drugih razvijajočih se gospodarstvih. Drugi dejavnik je geopolitično tveganje, ki ga je vnesla Libija. Bolj kot izpad ponudbe nafte, ki ga lahko nadomestijo druge proizvajalke, na negotovosti vplivajo predvsem trajanje nemirov in vprašanje geopolitičnih sprememb po koncu nemirov ter strah, da bi se arabski revolucionarni val razširil še naprej na Sirijo, Oman in Irak, pa tudi druge okoliške države, bogate z nafto.

Od pričakovanj za leto 2011, ki smo jih podali že konec lanskega leta, ne odstopamo bistveno, saj so se do sedaj izkazala kot realna. Leto 2011 smo označili kot leto iskanja novih ravnotežij v globalnem sistemu, zato smo napovedali znatno povečano nestanovitnost delniških trgov glede na razpletanje osrednjih tem, kot so proračunski primanjkljaji, valutne napetosti, pregrevanje cen surovin in hrane ter gospodarsko okrevanje. V naših napovedih smo še naprej previdno optimistični. Pričakujemo zmerno rast delniških trgov, pri čemer postavljamo v ospredje delniške trge v ZDA in EU.«

Gregor Krajnc, Probanka upravljanje:
»Ocenjujemo, da je svetovno gospodarstvo sredi okrevanja. Napoved za evroobmočje za letos je 1,7-odstotna rast, torej takšna, kot je bila že lani, in je tudi enaka napovedi za leto 2012. Napoved za ZDA je 3,1-odstotna rast za letos in tudi za prihodnje leto, kar je malo več kot lani, ko je rast znašala 2,9 odstotka. Obrestne mere centralnih bank obeh ekonomskih območij so rekordno nizke, za ZDA 0,25 odstotka, in se pričakuje, da bo vsaj večji del leta tudi tako ostalo. ECB, ki ima mandat ohranjanja inflacije na 2 odstotka, je ob podražitvah cen surovin, predvsem cene nafte, nekoliko bolj odzivna in se boji, da če ne začne z dvigi obrestnih mer že zdaj, bo kasneje prepozno. Ob tem marsikdo takšno držo tudi kritizira, saj je znano, da je cena nafte za države evroobmočja predvsem davek in lahko v drugi fazi deluje tudi deflacijsko.

Pričakujemo lahko še veliko komentarjev na temo pravočasnosti zaostrovanja za zdaj izrazito ohlapne denarne politike. In zagotovo bodo 'najboljše' odločitve sprejeli v centralnih bankah držav, ki bodo imele najvišjo gospodarsko rast, kar pa bodo seveda ocene za nazaj. Ne glede na vse lahko dvige obrestnih mer pričakujemo, to pa bo učinkovalo kot postopno ukinjanje stimulansa za delniške trge.
Ker pa imamo situacijo, ko je brezposelnost še vedno visoka tako v ZDA kot v EU, šele pretirana rast plač pa ima lahko pravi učinek na dvig cen, ocenjujemo, da grožnja inflacije ni velika. Napovedi za leto 2011 v evroobmočju in ZDA so 2,2 odstotka oziroma 2,3 odstotka, za 2012 pa 2 in 1,9 odstotka.

Tako menimo, da bo v letošnjem letu denarna politika oblikovala ugodno okolje za delniške trge. Ameriški delniški indeks S&P 500 je od vrha oktobra 2007 oddaljen za manj kot 20 odstotkov in rast nad vrednost 1565 točk bi na trge potegnila nove iskalce hitrih zaslužkov ter dodatno pospešila rast. Nove najvišje vrednosti bi delovale kot amnezija na pretekle izgube. Ampak to je še precej oddaljeno, za leto 2011 pa pravimo: trend rasti je tukaj in treba je iti z njim.«

Ervin Kovačević, Raiffeisen Banka:
»Pred približno dvema letoma smo bili priče silovitemu obratu v gospodarskih aktivnostih na globalni ravni, večina pomembnejših makroekonomskih kazalnikov pa je takrat dosegla dno in se začela izboljševati. Rezultati poslovanja podjetij so se strmo izboljševali in strah pred 'finančnim zlomom' je takrat nekoliko popustil. Konkretno je bila v letu 2009 rast globalnega BDP negativna, in sicer 0,6 odstotka na letni ravni, v letu 2010 pa je rast globalnega BDP poskočila na 5 odstotkov (v razvitih ekonomijah na 3 odstotke). Trend takšne rasti se sedaj počasi umirja in v povprečju so predvidevanja rasti za leto 2011 nekoliko nižja od leta 2010 (na primer IMF, International Monetary Fund, predvideva 4,4-odstotno rast GDP).

Precej negotovosti sedaj prihaja s trga surovin, predvsem morebitnega večjega skoka cen nafte zaradi nemirov v Libiji, kar bi lahko imelo vpliv na letošnjo rast GPD. V primeru skoka cen nafte do 150 USD za sodček lahko pričakujemo upad globalnega GDP za 2 odstotka v primerjavi s scenarijem, da bi cene nafte ostale pod nivojem 110 USD za sodček (vir: Deutsche bank).

Globalno gledano je gospodarstvo predvsem po zaslugi robustne gospodarske rasti razvijajočih se regij v precej boljšem stanju kot v začetku leta 2009, vendar bi vlagatelji na kapitalskih trgih morali pri svojem odločanju upoštevati tudi morebitne negativne scenarije. Kljub temu pa menimo, da je trenutno precej večja verjetnost nadaljnjega pozitivnega razvoja gospodarskih aktivnosti. Kvečjemu bi kratkoročno lahko prišlo do začasne stagnacije ali manjšega upada rasti.

Kapitalski trgi so se gibali dokaj skladno z razvojem gospodarstva. Nenadnemu obratu trenda po marcu 2009 je sledila precejšnja rast, ki jo je kasneje zamenjala stagnacija oziroma zmerna rast. Reprezentativni globalni borzni indeks MSCI World, ki je v primerjavi z najvišjo vrednostjo v letu 2007 do marca 2009 izgubil približno 60 odstotkov svoje vrednosti, se sedaj nahaja 91 odstotkov višje od tega dna, kar je glede na gospodarski popravek, ki se je v tem obdobju zgodil, dokaj upravičeno.
V letošnjem letu pričakujemo umiritev gospodarske rasti na globalni ravni ter gibanje delniških trgov v stranskem trendu znotraj oziroma v bližini nivojev, v kateri so se gibali v zadnjem letu.«

Sašo Ivanovič, Triglav DZU:
»Dve leti po koncu recesije lahko rečemo, da je svetovno gospodarstvo še vedno na poti počasnega okrevanja. Glavna zavora za hitrejše okrevanje sta predvsem trg dela in nepremičninski trg (in to v mnogih državah, ne samo v ZDA). V letošnjem letu pričakujem zmerno rast svetovnega BDP, ki bo blizu 4 odstotke. Zaslužni za svetovno rast bodo predvsem rastoči trgi, katerih BDP bo rasel okoli 6 odstotkov. Zaradi nemirov na Bližnjem vzhodu, potresa in jedrske nevarnosti na Japonskem ter posledic, ki jih taki dogodki prinašajo (višje cene energentov, hrane, izpad proizvodnje…), bo letošnje leto na borzah polno nihajev, kljub temu pa verjamem, da se bo pozitivno končalo.«

Gregor Grmek, Unicredit:
»Zaradi nizkih vrednotenj delnic (zgodovinsko in v primerjavi z obveznicami) so te praktično povsod po svetu še vedno privlačne. Kljub višjim cenam energentov, nafte in močnejšemu gospodarskemu zagonu v razvitih državah, skupaj z nizkimi vrednotenji delnic, imajo delnice gospodarsko razvitih držav še dovolj prostora za rast. Predvsem v ZDA je v zadnjem času opazen precej spodbuden zagon gospodarstev, poleg tega so tudi poslovni rezultati borznih družb dobri. Višje cene hrane in energentov bodo predvsem v razvijajočih se državah zaradi inflacije v prihodnje velik izziv za denarno politiko v ZDA. Razlog za višja inflacijska pričakovanja na teh trgih so rastoče cene energentov in hrane, ki predstavljajo precej večji delež prihodkov posameznikov kot na razvijajočih se trgih.

Pričakuje se postopen dvig donosnosti državnih obveznic. Eden izmed razlogov (vsaj za evropski trg) je v skorajšnjem dvigu ključne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB). Ta bo verjetno v kratkem zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, kar bo pomenilo prvo spremembo te obrestne mere v zadnjih dveh letih. Do konca leta ne moremo izključiti nadaljnjih dvigov ključne obrestne mere.
Robustna globalna gospodarska rast in geopolitično tveganje v arabskem svetu trenutno predstavljata velik potencial za rast cen energentov (predvsem nafte). Za nafto so pomembne tudi odločitve kartela OPEC glede proizvodnje. Ob zviševanju obrestnih mer in krepitvi gospodarske rasti se lahko zniža privlačnost žlahtnih kovin.
Poglavitna tveganja za rast v prihodnje so različna. Najprej naj omenim geopolitično tveganje, zaradi nestabilnosti političnih sistemov v nekaterih arabskih državah, ki se lahko prenese tudi na delniške trge, kar lahko privede do tega, da bi vlagatelji zahtevali višje premije za tveganje.

Naslednje je tveganje finančne nestabilnosti, ki prinaša težave in negotovost, ki izvirajo iz evropskih perifernih držav in ameriških občinskih obveznic. Takšne težave lahko spodkopljejo zaupanje vlagateljev, kar lahko zavre gospodarsko rast.
Tveganje je ne nazadnje tudi dolgoročna inflacija. Višanje cen energentov in tiskanje denarja, predvsem s strani ameriške centralne banke (FED), lahko zvišata dolgoročne inflacijske pritiske. Višja inflacija lahko vpliva na zvišanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic, kar bi vplivalo tudi na večje zahtevane donose vlagateljev, tudi v drugih investicijskih oblikah. Pri valutnih vojnah se pojavi bolj strm padec vrednosti ameriškega dolarja, kar lahko sproži trgovinske spore in tveganje, da nekatere države sprejmejo protekcionistične ukrepe in omejijo kapitalske tokove.«