Lovska sezona na kapital je odprta

Članek slika

NKBM, NLB, Gorenje, Petrol, Zavarovalnica Triglav ter še mnoga podjetja si delijo eno lastnost. Glede na zahtevne prihodnje pogoje poslovanja, kazalce neto zadolženosti in načrtov investicij, orisanih v strateških planih, so odlični kandidati za uporabo primarne funkcije borze kot mesta, kamor se lahko zatečejo za namen pridobitve svežega kapitala.

V predrecesijskem času je prva ljudska javna ponudba uspela NKBM, ki pa takrat ni dobila svežega kapitala, pač pa je delež v banki le zamenjal lastnika. Finančna javnost je zadevno transakcijo takrat označila kot pozitivno, saj je bila prodaja narejena relativno transparentno, kljub temu, da mehanizem oblikovanja cene ni bil popolnoma prepuščen silam ponudbe in povpraševanje kot smo temu priča v tujini, mehanizem alokacije delnic pa je bil nekoliko nejasen.

Neusmiljenost klavzule »mark-to-market«

Precej nesrečno je kasneje negativni trend na svetovnih borzah končno pripomogel k poku slovenskega borznega balončka, kar je močno znižalo višino finančnega premoženja finančnemu sektorju, vlagateljem v delnice in vzajemne sklade, pa tudi realnemu sektorju.

Pred letom 2008 je bilo v bilancah vsakega pomembnejšega »blue-chipa« modno imeti del finančnega premoženja v obliki delnic, saj je bil trend na Ljubljanski borzi temu izrazito naklonjen, presenetljivo pa je v celem letu 2007 kljuboval tudi zametkom globalne recesije, kar je le še znova utrjevalo miselnost o enkratnosti »našega« poslovnega modela medsebojne lastniške prepletenosti in državnega lastništva. Kar smejalo se nam je, ko smo bili na vrhuncu borzne evforije po vrednotenjih blizu kitajskim podjetjem, glasovi previdnosti in razumnosti pa so bili potisnjeni v ozadje.

Tej evforiji pa niso podlegle le »frizerke in peki«, ki so se začeli vključevati s svojim delom premoženja na delniški trg, pač pa tudi uprave podjetij, ki so za lastniške konsolidacije plačevale nerazumljivo visoke cene. Računovodski standardi so po krizi pokazali neusmiljenost klavzule »mark-to-market« (prilagoditev na tržno ceno).

Prilagoditve naložb na nižje vrednosti so naredile velike luknje v bilancah poslovnih sistemih. Manjša vrednost naložb je tako sovpadla z isto višino dolga, kar je povišalo kazalce finančne zadolženosti, medtem ko so bankirji kljub rekordno nizkemu Euriborju zaradi višje percipirane tveganosti in odpisov dvignili pribitke podjetjem v višave.

Kako pridobiti kapital?

Zaradi majhnosti naših podjetij so izdaje mednarodnih podjetniških obveznic misija nemogoče, pridobivanje kapitala pa tako postaja »modus vivendi« naših »blue-chipov« in tudi naših dveh največjih bank, ki jih hkrati omejuje nova regulativa Basel III, ki dviguje zahtevane kazalce kapitaliziranosti. Ključno vprašanje je, kako pridobiti kapital in na osnovi tega se še močno razlikujemo od zahodnega kapitalističnega sveta. Nedavna dokapitalizacija NLB s strani države (točneje Ministrstva za finance) je evidenten primer, da je dokapitalizacijska cena z ekonomskega stališča preprosto previsoka, kar je po eni strani omejilo željo »nepovabljenih«, na drugi strani pa smo zapitek plačali kar vsi, davkoplačevalci, kar je v primeru sistemske banke še razumljivo.

Neupoštevanje in nespoštovanje »trga« je bilo evidentno, saj so nekateri drugi delničarji paket delnic NLB-ja neuspešno prodajali po precej nižji ceni (100 evrov) od dokapitalizacijske (116), medtem ko naj bi bila cena na sivem trgu po neuradnih podatkih še celo precej nižja (60 evrov).

NKBM je ubrala nekoliko inovativnejšo pot

Naša druga največja banka NKBM je na podlagi prav tako nizkih količnikov kapitaliziranosti in poziva Banke Slovenije ubrala nekoliko inovativnejšo pot. V kolikor ji bo uspelo, bi bile novo izdane delnice iz dokapitalizacije uvrščene na Varšavsko borzo, ki postaja zaradi velikosti Poljske in zdravega gospodarstva pomembna regionalna finančna točka.

Osnovna logika za odločitvijo uprave se skriva v visokih vrednotenjih poljskih bank, kar naj bi pritegnilo potrebno število institucionalnih investitorjev, za katere bi bil vpis okoli 105-135 milijonskega zneska (končni znesek bo odvisen od cene delnice na dan ali okoli dne 14. aprila) mačji kašelj. Naša banka se sicer s podobno zdravimi bilancami nekako ne more primerjati, saj je bil delež slabih posojil ob zaključku prejšnjega leta 12,1 odstotek bruto zneska celotnih posojil, kar je bilo denimo precej več kot v letih 2009 in 2008 (7,1 oziroma 3,5 odstotka).

Uspeh dokapitalizacije bi lahko opogumil tudi druga slovenska podjetja

Uspeh dokapitalizacije, ki je določena sicer brez praga uspešnosti, bi lahko opogumil tudi druga slovenska podjetja, ki so regionalno prepoznavna. Odličen kandidat bi bila denimo novomeška Krka, ki sicer na podlagi prihodnje dinamike organske rasti in nezadolženosti novega kapitala sploh ne potrebuje, vendar bi vzporedna kotacija (dual listing) pripravila odličen teren za morebitno kasnejšo potrebo po kapitalu v primeru prevzemnih aktivnosti večjega obsega. Poljakom prepoznavni sta še borzni družbi Gorenje in Helios.

Pravila, ki jih mora vsak, ki želi tuj kapital pritegniti, so nekoliko drugačna od splošnega prepričanja domače javnosti. Nove delnice je potrebno ponuditi po nižji ceni od trenutne tržne, saj mora diskont odražati možnost zaslužka novih vlagateljev, kar je morda skregano s kmečko logiko, »češ, tako poceni pa ne bomo prodajali«. Tako mnenje si je sicer na glas upala izraziti tudi državna AUKN, ki pa je dokapitalizacijo kasneje po načelu »manjšega zla« vseeno podprla.

Odpiranje domačih lastniških struktur tujcem je neizogibno

Znižanje bonitetne ocene katere izmed naših bank ali celo države je v »zraku«, saj so domači napovedovalci prihodnosti znižali napovedi za gospodarsko rast, v maju bomo predvidoma zavrnili pokojninsko reformo (Ninamedia), obstoječa dokapitalizacija naše največje sistemske banke pa najbrž ne bo zadostna, da bi pomembneje podprla rast zdravih domačih podjetij. Nekako se mi zdi, da je odpiranje domačih lastniških struktur tujcem neizogibno, kar bo vodilo do večje osredotočenosti uprav na profitabilnost poslovanja. Vsaj na dolgi rok je to precej zaželjeno.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja