Ostanemo ali gremo?

Članek slika

Kam sedaj, se sprašujajo udeleženci borzne zabave, ko šef lokala počasi ugaša luči.

Borzno dogajanje doma je bilo minuli teden pričakovano na stranskem tiru, večji del Slovenije namreč vlaga nadčloveške napore v normalizacijo stanja po ledeni katastrofi. Na obali divjanja narave nismo občutili v taki meri razen morda v Luki Koper, kjer se soočajo z logističnimi težavami zaradi zaprte železniške proge v notranjost Slovenije. Vendar ne glede na to ali se taki izjemni naravni pojavi zgodijo v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji ali kje drugje, enostavno ni druge možnosti kot potrpežljivost in dobro organizirano sodelovanje vseh udeleženih strani pri odpravi posledic, pri čemer je prioriteta seveda najprej oskrba prizadetega prebivalstva.

Postopek prodaje Mercatorja se podaljšuje do 28. februarja

Kljub temu imamo nekaj informacij tudi za delničarje slovenskih podjetij. Postopek okoli prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju se kot kaže podaljšuje do 28. februarja. To je datum do katerega hrvaški kupec pričakuje dogovor z bankami o prestrukturiranju Mercatorjevega dolga. Od načina prestrukturiranja ter višine morebitne dokapitalizacije bo odvisna tudi prodajna cena za delnico Mercatorja, če bo do dogovora sploh prišlo. Ostaja namreč možnost, da se kupec umakne, če s predlogom ne bo zadovoljen.

Ljubljanska borza pod vplivom dogajanja v tujini

Rast tečajev na ljubljanski borzi se je ta teden sicer malce ustavila, predvsem pod vplivom zdrsa tečajev v tujini. Tam se je v zadnjih treh letih vzpostavila močna odvisnost od monetarne likvidnosti zato sedaj, ko največje centralne banke napovedujejo svoj počasen umik, mnogi zbegano iščejo smer. Gre nekako kot v zgodbi o Pepelki. Vsi bi najraje plesali točno do polnoči, nato pa  naenkrat pobegnili skozi edina vrata v dvorani. Žal ne bo šlo, ker so vrata preozka. Če ne želiš ostati zadnji, se moraš s plesa umakniti nekoliko prej, pa čeprav to pomeni, da boš morda izpustil najlepši del zabave. Klasična najstniška dilema, ostanemo ali gremo? Zadnja tri leta je torej delniška zgodba temeljila na veri v pozitivno povratno zanko med monetarnimi ukrepi in rastjo tečajev, kar pa se počasi zaključuje. Analitiki in vlagatelji sedaj mrzlično iščejo novo zgodbo o uspehu, ki bi nadomestila dosedanjo.

Razmere spominjajo na leto 2007

Kombinacija precenjenih vrednostnih papirjev in preoptimističnega vzdušja borznih udeležencev je nevarna za kratkoročne donose. Na naši domači borzi morda tega občutka ne delimo, saj se še zmeraj gibljemo zelo blizu najnižjih vrednosti doseženih po poku balona v letu 2008. Na razvitih borzah v ZDA in Evropi pa je drugače. Nekatere dosegajo absolutne rekorde, razmere pa so tako evforične kot leta 2007. Kdor tam kupuje delnice danes mora verjeti v dve stvari: da bodo profitne marže podjetij ostale na rekordno visokih nivojih ter da bodo vrednotenja delnic ostala na rekordno visokih nivojih. Ker vemo, da se na dolgi rok oba navedena faktorja običajno vračata k zgodovinskemu povprečju je po našem mnenju zgornje prepričanje vlagateljev bolj stvar religije kot pa resne analize. Menimo namreč, da si bodo vlagatelji povzročili veliko škode, če bodo ignorirali objektivne zgodovinske podatke o vrednotenjih in borznih donosih. Kljub temu nimamo nobene pravice komurkoli vsiljevati našega pogleda na svet zato naj tisti, ki verjamejo v zgoraj navedene pogoje mirno kupujejo in držijo delnice še naprej. Prav je le, da se zavedajo na kakšnih predpostavkah temelji njihova religija.

Grki bodo prej ali slej potegnili črto čez evro in šli na svoje

Decembra smo pisali o tem, da Grčija s primarnim presežkom proračuna prihaja v položaj, ko bo lahko začela postavljati pogoje EU glede prestrukturiranja starih dolgov. Nekaj je očitno res na tem, saj EU po pisanju Bloomberga razmišlja o podaljšanju roka za odplačilo grških reševalnih posojil iz sedanjih 30 na 50 let. Hkrati bi znižali tudi obrestno mero. Vse močnejša grška politična levica najbrž že povzroča sive lase v Bruslju, kjer se bojijo naraščajoče podpore grških volilcev pri morebitni enostranski razglasitvi plačilne nesposobnosti Grčije. Nam pa ni jasno zakaj podaljšati le na 50 let, lahko bi se zmenili kar za 100 ali pa za 500, saj je še otrokom v prvem razredu matematike jasno, da Grčija tega ne bo odplačala nikoli zato gre zgolj za sprenevedanje bruseljskih birokratov, ki z nepremišljenimi ukrepi pometajo gnoj pod preprogo in se pretvarjajo, da ne smrdi. Tudi Grkom najbrž ni cilj še naslednjih petdeset let zategovati pas in odplačevati dolgove, zato bodo prej ali slej potegnili črto čez evro in šli na svoje. Še bolj pomembno pa bo opazovati, kdo jim bo pri tem sledil.

Izteka se čas za prijavo odsvojitve vrednostnih papirjev DURSu

Še opozorilo za vse, ki ste v lanskem letu prodali vrednostne papirje: do konca februarja je čas za prijavo odsvojitve vrednostnih papirjev Davčnemu uradu. Tega ni potrebno storiti tistim, ki so prodali papirje pridobljene v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij (t.i. certifikati). Tudi lastnikom bančnih delnic, ki so bile izbrisane na podlagi odločbe Banke Slovenije konec decembra lani, ni potreba oddati napovedi razen, če želijo uveljavljati zmanjšanje davčne osnove, v kolikor so prodali tudi kake druge vrednostne papirje z dobičkom.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja