Bo 27. april za svetovne finančne trge Dan D?

Bo 27. april za svetovne finančne trge Dan D?

Za uspešnega borznega vlagatelja kot tudi varčevalca za obdobje po svoji upokojitvi velja, da mora biti predvsem dober opazovalec denarnih tokov. Pravilna diagnoza prihodnjih gibanj denarja na svetovnih trgih je na borzi morda še pomembnejša kot ocena bodoče gospodarske rasti.

Od kod in kam bodo potovale svetovne valute

Znani ekonomist John Maynard Keynes, avtor ekonomike povpraševanja na začetku 20. stoletja, je bil dober poznavalec dogajanj na trgu obrestnih mer in gibanja finančnih tokov zaradi česar je, kljub svoji akademskosti, po letu 1933, z operacijami z državnimi obveznicami uspel ustvariti zajetno premoženje.

Danes je, kot kaže, povprečni vlagatelj znova postavljen pred usodno dilemo oziroma vprašanjem kot leta 2008 – od kod in kam bodo potovali dolarji, evri in druge svetovne valute po 27. aprilu letos. Na ta dan se bodo, namreč, sestale ameriške Zvezne rezerve in odločale o prihodnji denarni politiki in kar je za investitorje po svetu še zgovorneje ali zaskrbljujoče – sledila bo tiskovna konferenca njenega šefa Bernankeja, kar se doslej še ni nikoli zgodilo. Morda bo šlo za najpomembnejše sporočilo kreatorja svetovnih financ v zadnjih treh letih.

Kaj bo Bernanke 27. aprila povedal medijem?

Dvig ključnih obresti za 0,25 odstotnih točk v evrskem področju, prejšnji četrtek, je bil pomemben dogodek, a niti približno tako pomemben kot bo tisti 27. aprila. Kaj namerava tedaj Bernanke povedati medijem? Bo za junija letos napovedal konec programa kvantitativnega popuščanja (QE)? Ali pa se bo odločil za nov krog tega programa, oziroma QE3, navkljub nekoliko višji inflaciji?

Če bo padla odločitev za prvo možnost, to za borze ne bo preveč dobro, v primeru druge opcije pa lahko pričakujemo nadaljevanje borznega bika na delniškem trgu seveda.

Odločitev bo tako pomembna kot je bila tista 27. avgusta lani v Jackson Holeu (zopet 27?!), ko je Bernanke izjavil, da je, glede na takratne razmere, uvedba programa nakupa državnih obveznic primerna. Izjava je pomenila uvod v kvantitativno popuščanje (QE2) – kupovanje državnih obveznic na prostem trgu – po katerem je delniški indeks S&P 500, do danes, pridobil 25%.

Izid odločitve med obema taboroma bo za borzne vlagatelje odločilen

V zveznem komiteju za odprti trg (FOMC) pri FED-u, ki odloča o obrestnih merah in drugih monetarnih ukrepih, narašča število jastrebov oziroma podpornikov zasuka k ostrejši denarni politiki. Mednje sodi tudi predsednik centralne banke iz Dallasa Richard Fisher, ki je dejal, da je »finančnim trgom treba nehati nalivati pijačo«, kar slikovito pomeni ustavitev politike poceni kreditov. Po njegovem bi bilo treba program QE2 nehati še pred njegovim iztekom, junija letos.

Druga struja je zmernejša – v njo sodi podpredsednica FOMC-a, Janet Yellen, ki je pred kratkim na odprtem forumu na univerzi Yale, v New Havenu, dejala, da je za preobrat v monetarni politiki še prezgodaj. Čeprav je obenem priznala, da sedanja ohlapna politika ne more trajati v nedogled.

Izid odločitve med obema taboroma bo za borzne vlagatelje odločilen. Kot rečeno, lahko se zgodi stagnacija oziroma zdrs delniških tečajev ali pa njihov dodatni zagon.
Kaj bo storil Bernanke? Bo zaradi ugotovitve, da sta dražitev energije in hrane preveliki grožnji za prihodnjo stabilnost cen, končal program kupovanja državnih obveznic in zalivanja trgov s poceni dolarji? Ali pa bo ocenil, da 2000 milijard dolarjev teh nakupov, kolikor jih je FED od 2008 do danes realiziral, še ni bilo dovolj in bo z njimi nadaljeval, kar bi glede na 1,6 odstotno inflacijo in 9 odstotno brezposelnost, sedaj, bilo prav mogoče? Kakšen bo tempo morebitnih sprememb obrestnih mer: se bodo dvignile še letos, drugo leto ali 2013?

Ocen in primerjav statističnih podatkov, ki bi nakazovali na Bernankejevo odločitev je veliko. Ene govorijo v prid eni, druge v prid drugi odločitvi. Toda zdi se, da se šef FED-a ne bo podredil političnim in drugim javnim pritiskom iz ene ali druge strani. Bržkone bo o zadevah presojal po svojem prepričanju oz. kriterijih tako kot leta 2008, ko se je odločil za pionirsko delo z ohlapno denarno politiko ter zgodovinsko nizkimi obrestnimi merami.

Kostolany: "Pazljivo spremljajte ravnanje ameriške centralne banke"

Vse bolj sem prepričan, da se bo, ne glede na svoje izjave usodnega 27. aprila, odločil glede na priporočila svojega akademskega vzornika, pokojnega Miltona Friedmana, nekdanjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo. Konkretneje – najverjetneje se bo odločil tako kot se je Friedman glede monetarne politike med gospodarsko recesijo opredelil v tretjem poglavju svoje knjige »Kapitalizem in svoboda«, poglavju, ki nosi naslov »Denarni nadzor.« Zakaj? Tisti, ki od leta 2008 dalje podrobneje spremljajo Bernankejevo denarno politiko bodo takoj ugotovili, da je ta povsem identična s Friedmanovimi priporočili v omenjeni knjigi. Do potankosti. In zelo malo je verjetno, da bi se v prihodnje Bernanke od te usmeritve v resnici kaj odmaknil, še posebej upoštevajoč dosedanjo uspešnost take politike. Zadeva ni iz trte zvita: vlagatelj, ki je leta 2008 upošteval Bernankejevo »zavezanost« Friedmanovi monetarni doktrini v časih gospodarske depresije (kar Bernanke odkrito priznava) je do danes skorajda podvojil vrednost svojega borznega portfelja.

Kdor si bo vzel čas in omenjeno poglavje natančno prebral bo, najverjetneje, znova dobil najjasnejši odgovor na vprašanje kaj bo z obrestnimi merami v prihodnjih mesecih ter letih in posledično z borzo nasploh. In morda bo, v prihodnjih letih, na ta račun tudi kaj zaslužil. Čeprav v Sloveniji v zadnjih letih vlada borzna depresija, pa na tujih razvitih finančnih trgih temu še zdaleč ni tako – tam so tečaji zadnja leta krepko porasli. Glede dogajanj na Wall Streetu in Frankfurtu bi legendarni Kostolany, v tem trenutku, rekel tole: pazljivo spremljajte ravnanje ameriške centralne banke.

Priporoči članek prijatelju