Za nami je precej volatilno četrtletje

•   Borzno poročilo za slovenski trg

•   Borzno poročilo za trge jugovzhodne Evrope

•   Borzno poročilo za razvite trge

•   Borzno poročilo za trge v razvoju

Borzno poročilo za slovenski trg

Prvo četrtletje je zaznamovalo rahlo okrevanje slovenskega gospodarstva, šibek trg delovne sile, dokapitalizacija največje slovenske banke in tudi prisilne poravnave ter stečaji gradbenih podjetji in finančnih holdingov.

V letu 2010 je realna rast slovenskega BDP-ja znašala 1,2 odstotka, k okrevanju gospodarstva pa je največ prispeval povečan izvoz. Podatki o konsolidiranem dolgu države so razkrili, da je ob koncu leta 2010 dolg znašal 13,7 milijarde evrov oziroma 38 odstotkov BDP-ja, kar predstavlja 3,8-odstotne točke več v primerjavi s prejšnjim letom. Največ oziroma 36,5-odstotne točke predstavlja dolg centralne države. Dolg lokalne države, ki je ob koncu leta 2010 znašal 1,7 odstotka BDP-ja, se je v primerjavi z letom 2008 skoraj podvojil.

Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se je v primerjavi z 19,9 milijona v lanskem letu povečal in januarja znašal 38,9 milijona. Primanjkljaj sektorja države za leto 2010 pa je bil ocenjen na 1.987 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka BDP. Pokritost uvoza z izvozom je bila v prvem mesecu leta 95,8-odstotna. Podatki so razkrili, da se je po decembrskem padcu desezonirana vrednost blagovne menjave januarja povečala, in sicer izvoza za 3,6 odstotka, uvoza za 2,8 odstotka.

Med podjetji je bil Revoz tudi lani največji slovenski izvoznik z vrednostjo izvoza 1,3 milijarde evrov, medtem ko je vrednost izvoza skupine Gorenje znašala 1,1 milijarde evrov, Krke pa 855,8 milijona evrov. Marca so se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni v povprečju zvišale za 1,6 odstotka, rast cen od začetka leta pa je bila 0,7-odstotna. Večji delež inflacijskih pritiskov v prvem četrtletju lahko pripišemo rasti cen energentov in ostalih surovin na svetovnih trgih.

Cene hrane, ki so se v prvih dveh mesecih leta povečale za 3 odstotke, se v marcu niso spremenile. Ob počasnem gospodarskem okrevanju je bilo tudi gibanje na trgu delovne sile precej neugodno. Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je marca letos znašalo 113.948 oseb, kar je 1,4 odstotka manj kot februarja in 15,2 odstotka več kot marca lani.

Država je v postopku dokapitalizacije NLB-a v višini 250 milijonov evrov, v prvem krogu dokapitalizacije izkoristila prednostno pravico do vpisa novih delnic in vplačala slabih 83 milijonov evrov, v drugem krogu dokapitalizacije pa vplačala delnice v skupnem znesku nekaj nad 160,6 milijona evrov. Slovenija je uspešno izdala 15-letno obveznico, s čimer je pokrila letna proračunske potrebe.

Misija IMF-a je pozvala našo državo k nadaljevanju predvidenih reform ter poudarila pomembnost pokojninskih reform. Na Uradu Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj so konec četrtletja predstavili napoved gospodarskih gibanj. Gospodarska rast za letošnje leto naj ne bi presegla 2,2 odstotka, prihodnje leto pa 2,6 odstotka. Ovire k hitrejši gospodarski rasti v prihodnjem še vedno predstavljajo težki pogoji v finančnem okolju in slab javnofinančni položaj države.

Na ravni podjetij je bilo dogajanje v zadnjem četrtletju živahno, saj so ga zaznamovali objava letnih poslovnih rezultatov podjetji. Slovenski trg v prvem četrtletju letošnjega leta še vedno močno zaostaja za večjimi trgi. Dogajanja na Ljubljanski borzi so v znamenju slabega trgovanja in povprečnih rezultatov. Slovenski delniški indeks je marca letos dosegel najnižjo vrednost v zgodovini, saj se je vrednost indeksa gibala tudi pod 800 evrov...

Darko Popovski, finančni analitik

Borzno poročilo za trge jugovzhodne Evrope

Na našem južnem interesnem območju so bili delniški donosi glede na svetovno povprečje tokrat nadpovprečni. Nobena izmed držav se ni znašla v nemilosti vlagateljev, saj so potrebe teh držav po eksternemu financiranju manjše, obstoječe kreditne linije mednarodnih finančnih institucij (IMF, EBRD) pa so do dolžnikov nekoliko prizanesljivejše.

Z majhno likvidnostjo je precej porasel trg v Banja Luki, kar bi lahko bila posledica vnovično visoke dividende Telekoma Srpske, pa tudi privlačnosti energetskega sektorja, če gledamo skozi oči visokih dobičkov zaradi izrazito deževnega leta 2010. Močno so porasli prav blue-chipi, kar je na obrobnih trgih odraz pljuska likvidnosti in vlagateljev, ki so še vedno previdni pri manjših izdajateljih. V Srbiji je na borzni paket stopil tudi Aerodrom, medtem ko je kupec za večinski paket Telekoma Srbije le eden – Telekom Austria.

Donos do dospelosti dolgoročnih obveznic, ki so bile izdane zaradi poplačila vojne škode, znašajo v Republiki Srpski 17, v federaciji pa 15 odstotkov. V zadnjem letu dni se je zahtevan donos pri tistih iz zadnje entitete znižal s 24, medtem ko je v prvi entiteti nekoliko porasel (15). Guverner centralne banke BiH je sporočil, da je bila rast BDP-ja v preteklem letu pičla, le 0,9-odstotna, prav veliko bolje pa naj ne bi bilo niti letos. Izguba poslovnih bank v BiH je bila 60 milijonov evrov.

Elektroprivreda Mostar je leto zaključila z 20 milijoni evrov dobička, skupni prihodki od prodaje pa so znašali 190 milijonov evrov. Poslovni prihodki Veterinarskega zavoda Subotica so se lansko leto povečali za 10,6 odstotka. Poslovnega dobička je bilo za tretjino manj, neto dobička pa kar za trikrat manj. K temu so največ pripomogle negativne tečajne razlike. Kratkoročne obveznosti podjetja so porasle kar za 72 odstotkov, medtem ko so se dolgoročne znižale za 10, kar nakazuje na večjo dovzetnost poslovanja od bank. Prihodki Vino Župe so porasli za 11 odstotkov, poslovni dobiček pa je bil za tretjino višji. Neto dobička je bilo za 8,6 odstotka manj. Novosadska razvojna banka Vojvodine, bivša Metals banka, je povečala aktivo več kot za tretjino. Ob koncu preteklega leta je bila banka deležna nove kapitalske injekcije s strani Fonda za razvoj Vojvodine. Dobiček banke se je povečal s 25 na 131 milijonov dinarjev, še močnejšo porast pa so preprečile negativne tečajne razlike in odpisi v skupni višini 1,2 milijarde dinarjev. Telekom Srpske je objavil izrazito dobre rezultate. Ob 488 milijonov mark prodaje so ustvarili 120 milijonov dobička, kar je 5,3 odstotka več kot v prejšnjem letu. EBITDA marža ostaja ena izmed najvišjih v regijah pri 46,72 odstotka. Odhodki so bili nižji za 3 milijone mark, kar je rezultat stroškovnih racionalizacij. Sarajevo osiguranja je v letu 2010 ustvarilo 1,5 milijona mark dobička. Prihodki od premij so znašali 56 milijonov, skupna aktiva pa se je ob koncu leta povzpela na 87 milijonov. V zadnjem lanskem četrtletju je hrvaški BDP upadel za 0,7, v celotnem letu pa za 1,4 odstotka. Padec je bil nekoliko manjši od pričakovanj domačih makroekonomistov...

Bojan Ivanc, samostojni finančni analitik

Borzno poročilo za razvite trge

Večina delniških trgov je prvo četrtletje 2011 zaključila v zeleni barvi. Ameriški delniški indeks S&P 500 je na vrednosti v lokalni valuti pridobil 5,42 odstotka, nemški DAX 1,84 odstotka in angleški FTSE 100 0,15 odstotka. Z negativnim predznakom je prvo četrtletje med večjimi razvitimi delniškimi trgi zaključil le japonski Nikkei, in sicer okrog 5 odstotkov.

Potres na Japonskem 11. marca letos in nesreča, ki je temu sledila v jedrski elektrarni v Fukušimi, je povzročila preplah med vlagatelji po vsem svetu in v dveh dneh je japonski delniški indeks Nikkei zabeležil skoraj 20-odstotni padec. Razprodaja na delniških trgih se je zaradi negotovosti in strahu pred najhujšim mogočim izidom jedrske krize na Japonskem nadaljevala tudi na ostalih razvitih delniških trgih. Nemški DAX je od lokalnega vrha iz meseca februarja v mesecu dni na vrednosti izgubil 12 odstotkov in ameriški delniški indeks S&P 500 malo več kot 6 odstotkov. Ko se je strah, da bi japonska jedrska kriza zavrla svetovno gospodarsko rast, zmanjšal, je večina delniških razvitih trgov zaključila s kratkoročnim negativnim popravkom in priča smo bili močnemu odboju v pozitivni smeri, ki je v razvitem svetu v povprečju znašal 6 odstotkov.

Natančno oceno posredne in neposredne škode potresa na Japonskem je danes težko podati; v medijih se največkrat mogoče zaznati primerjavo s potresom na Japonskem v letu 1995 (Kobe). Japonska bo zagotovo v prvi vrsti deležna ogromnega obnovitvenega programa, gospodinjstva pa finančne pomoči, da bo vrnitev k normalnemu življenju lažja. Dodatna zadolžitev japonske države bo na drugi strani povzročila poslabšanje javnih financ; dolg države že danes znaša 205 odstotkov vrednosti domačega bruto družbenega proizvoda, kar bi lahko v prihodnjih letih vplivalo na zahtevano višjo donosnost do dospetja japonskih državnih vrednostnih papirjev.

Na globalni ravni bi lahko prišlo do določenega šoka na strani ponudbe, predvsem na avtomobilskem področju in področju polprevodnikov. Trenutne ocene kažejo, da bo tak šok na strani ponudbe s strani Japonske le kratkotrajen in ob koncu leta 2011 ne bo imel bistvenega vpliva na svetovno gospodarsko rast. Zadnje, a ne najmanj pomembno vprašanje je prihodnost jedrske energije. V prvih dneh po nesreči na Japonskem smo bili priča padcem delnic večine velikanov v svetovni jedrski energiji. Podjetja, ki so vezana na jedrsko energijo, so v nekaj dneh izgubila tudi do polovice svoje tržne vrednosti. Popolnoma drugače se je godilo podjetjem s področja solarne energije. Delnice nekaterih podjetij so v trenutku eksplodirale, največji med njimi, ameriški First Solar je na vrednosti pridobil 10 odstotkov, kitajsko podjetje Trina Solar prav tako 10 odstotkov in nemška Q Cells ter Solarworld 23 in 26 odstotkov. Glede na trenutno stanje v svetovnem gospodarstvu bi to le s težavo preneslo višje cene električne energije kot posledica ustavitve jedrskih elektrarn. Za boljšo predstavo povejmo, da predstavlja izpad električne energije kot posledica zaustavitve enajstih jedrskih elektrarn na Japonskem in sedmih jedrskih elektrarn v Nemčiji več kot 40 odstotkov celotne svetovne proizvodnje vetrnih in sončnih kapacitet v enem letu. Bomo pa v kratkem najverjetneje priča novi regulativi na tem področju in še večjemu poudarku na varnosti.

Potres na Japonskem pa ni bil edini dejavnik v letošnjem letu, ki je kvaril razpoloženje vlagateljev in analitikov. Po dokaj mirni predaji oblasti v Tuniziji in Egiptu so se v Libiji demonstracije spremenile v državljansko vojno. Najmočnejši organ OZN je sprejel odločitev o uveljavitvi prepovedi letenja v libijskem zračnem prostoru in tako odobril vojaško operacijo proti libijskim zračnim in protizračnim silam. Cena nafte je ob teh dogodkih prebila mejo 100 ameriških dolarjev za sodček in prvo četrtletje zaključila na vrednosti 106,72 ameriškega dolarja za sodček. Med vlagatelji in analitiki je visoka cena nafte povzročila številna ugibanja, koliko lahko še poraste, ne da bi imela negativen vpliv na svetovno gospodarstvo. Nekateri menijo, da je meja 120 ameriških dolarjev za sodček nafte in številni drugi, da je ta meja pri 140 ameriških dolarjev za sodček; seveda mora cena nafte na teh ravneh ostati dlje časa...

Simon Kranjc, upravitelj premoženja

Borzno poročilo za trge v razvoju

Trgi v razvoju so se v povprečju v prvem četrtletju odrezali slabše kot delniški trgi razvitih držav. Slabša sta bila predvsem prva dva meseca, medtem ko se je v marcu zgodba nekoliko obrnila. Indeks MSCI Emerging Markets, ki povzema gibanje trgov v razvoju, se je v tem obdobju okrepil za okoli 1,6 odstotka, vendar so bile razlike med posameznimi trgi izjemne.

Zmagovalec je bil tokrat ruski delniški trg, indeks RTS$ se je namreč okrepil za dobrih 15 odstotkov. Največje zasluge za njegovo nadpovprečno rast imajo nedvomno naraščajoče cene surove nafte (te so v prvem četrtletju porasle okoli 20 odstotkov), ki so v središču zadnja dva meseca. Rusija je po ocenah mednarodne agencije za energijo (IEA) v letu 2009 proizvedla v povprečju 9,9 milijona sodčkov nafte dnevno, kar je 13 odstotkov svetovne proizvodnje. S tem se uvršča na prvo mesto med proizvajalkami. Za neto izvoznico, kot je tudi Rusija, visoke cene nafte navadno pomenijo več koristi kot stroškov. Prek dviga nacionalnega dohodka se navadno krepi tudi domača potrošnja, povečujejo se tako državni izdatki, podjetniške investicije in ne nazadnje tudi osebna potrošnja. Po ocenah, izvedenih s strani medijske hiše Financial Times, naj bi vsakih 10 ameriških dolarjev porasta v ceni surove nafte povzročilo porast v dohodku Rusije za okoli 20 milijard ameriških dolarjev. Dodatna posledica rasti cen črnega zlata je tudi krepitev ruske nacionalne valute. Rubelj se je namreč v primerjavi z ameriškim dolarjem v preteklem četrtletju okrepil za okoli 7 odstotkov, kar je še dodatno izboljšalo donose tujih investitorjev. Ne le nafta, tudi zemeljski plin je še kako pomembna surovina za Rusijo, ki velja za njegovo največjo izvoznico. Cene zemeljskega plina so se dvignile v mesecu marcu, predvsem kot posledica japonske jedrske katastrofe.

Spomnimo, da je 11. marca je Japonsko doletel hud potres in uničujoči cunamiji, ki so usodno poškodovali nekaj reaktorjev v jedrski elektrarni v Fukušimi. Jedrska katastrofa je nato spodbudila pravi val dvomov glede smiselnosti tovrstnega vira energije in tako povečale zanimanje za njene alternative, kot je denimo zemeljski plin. Odraz nadaljnjega okrevanja ruskega gospodarstva, ki je potekalo že vse preteklo leto, je med drugim naraščajoča proizvodna aktivnost (rast indeksa PMI) in stabilizacija na trgu dela. Grožnja pa tako kot tudi marsikje drugje ostaja naraščajoča inflacija in posledični restriktivnejši ukrepi centralne banke. Dvigovanja obrestnih mer se je od preteklega decembra lotilo skupaj že 23 centralnih bank držav v razvoju in pri tem Rusija ni nikakršna izjema. Ta je v tem letu že dvignila tako obrestne mere (v mesecu februarju) kot tudi obvezne rezerve bank (v marcu).

Pozitivno je prvo četrtletje zaključil tudi osrednji kitajski indeks CSI 300, ki je v tem obdobju pridobil okoli 3 odstotke. Kitajska bo letos ponovno sprejela petletni načrt (že dvanajstič v zgodovini), ki tokrat napoveduje 7-odstotno povprečno letno gospodarsko rast do leta 2015 (načrt za obdobje 2006 do 2010 je vključeval 7,5-odstotno rast, vendar jo je dosežena iz leta v leto presegala). V središču ostaja proces prestrukturiranja gospodarstva, po katerem naj bi slednje postalo bolj samozadostno in tako manj odvisno od izvoza. V mesecu februarju je Kitajska na veliko presenečenje celo zabeležila primanjkljaj v trgovinski bilanci v višini 7,3 milijarde ameriških dolarjev. Primanjkljaj, ki ga je treba obravnavati nekoliko skeptično zaradi zelo verjetnega izkrivljanja podatkov v obdobju okoli kitajskega novega leta, je bil zabeležen prvič po šestih letih. V nadaljevanju leta se pričakuje ohranjanje restrektivnejše denarne politike in še nekaj dvigov ključnih obrestnih mer. Inflacija kljub znakom manjšega ohlajanja ostaja glavna skrb kitajskih centralnih bankirjev. Po zadnjih podatkih naj bi slednja v mesecu februarju znašala 4,9 odstotka glede na februar 2010, medtem ko je rast cen hrane v tem obdobju celo presegla 11 odstotkov. Pozitivne objave so v mesecu marcu prišla iz proizvodnega sektorja, kjer se je indeks PMI, ki meri aktivnosti na tem področju, po treh zaporednih mesečnih znižanjih (ta je sicer beležil rast, vendar so bile te rasti iz meseca v mesec nižje) ponovno dvignil in presegel pričakovanja...

Ana Sekulič, upraviteljica premoženja