Pomembno pravilo, ki ga mora vlagatelj upoštevati pri varčevanju v vrednostnih papirjih je razpršitev premoženja med različne naložbene razrede in različne geografske regije.
Na razpršitev premoženja med različne naložbene razrede vpliva finančno stanje posameznika, dolžina varčevanje in še sprejemljiva stopnja tveganja. Tisti, ki so bolj nagnjeni k tveganju, in z manjšim delom celotnega premoženja varčujejo za bolj oddaljene cilje lahko sprejmejo več tveganja z izbiro bolj tveganih delniških naložb. Na drugi strani pa se za vlagatelje, ki niso nagnjeni k tveganju priporoča, da večji delež naložb usmerijo v manj tvegane obvezniške in denarne finančne inštrumente.
Poleg razpršitve med različne naložbene razrede igra pomembno vlogo tudi razpršitev premoženja med različne geografske regije in države. Kljub temu, da so dandanes koristi geografske razpršitve zaradi globalizacije manjše, kot so bile v preteklosti, se je izkazalo, da je geografska razpršitev na dolgi rok za vlagatelja zelo pomembna.
Zakaj? Do razlik v donosnosti posameznega trga ali geografske regije prihaja predvsem zaradi ravni blaginje, ki se med gospodarstvi razlikuje, zaradi razpoložljivosti naravnih virov, davčnega, zakonodajnega, političnega in socialno-ekonomskega položaja ter ostalih nepredvidljivih dejavnikov. Zaradi tega se bodo gibanja na kapitalskih trgih različnih geografskih regij tudi v prihodnje razlikovala. Ker je nemogoče dovolj zanesljivo oceniti, katera regija ali država bo v prihodnosti bolj donosna lahko z globalno razpršitvijo premoženja tveganje napačne izbire bistveno zmanjšamo.
V obdobjih večjih šokov na finančnih trgih (v letih 2007 in 2009) se globalna razpršitev kratkoročno ni izkazala kot koristna, saj vlagatelje ni obvarovala pred večjimi padci, saj so se skoraj vsi naložbeni razredi in vse geografske regije gibale v isti smeri, navzdol. To je lepo vidno (razvidno) tudi iz spodnjega grafa.
Graf: Gibanje SBITOP v primerjavi s Svetovnim indeksom v od avgusta 2007 do avgusta 2009
Ali Graf: Gibanje slovenskega indeksa v primerjavi z razvitimi trgi in trgi v razvoju v letih 2007 do 2009
Kratkoročno so se vlagatelji začeli spraševati ali je razpršitev premoženja sploh smiselna. Če pogledamo malo bolj dolgoročno sliko pa ugotovimo, da se je strategija širše geografske razpršitve izkazala kot dobra odločitev, saj je vlagateljem, ki so se tega pravila držali vsekakor prinesla koristi. Posamezna gospodarstva in gospodarske regije so se namreč na dolgi rok v primerjavi z nekaterimi drugimi iz dna pobrale, kar prikazuje graf spodaj.
Graf: Gibanje slovenskega indeksa v primerjavi z svetovnim indeksom v obdobju 2008 do 2011.
Pri investiranju na finančnih trgih se je izkazalo, da je premoženje smiselno razporediti na kapitalske trge različnih držav ali regij, ker s tem dejansko zmanjšamo tveganje celotnega portfelja. Najenostavnejše orodje za razpršitev premoženja med različne naložbene razrede in geografske regije so vzajemni skladi, saj se vlagatelju ni potrebno ukvarjati z vprašanjem, v katere naložbe naj naloži premoženje, saj vzajemni skladi vseskozi pokrivajo vse perspektivne naložbe določenega geografskega področja opredeljenega v naložbeni politiki sklada.
Poleg prednosti široke razpršitve premoženja pa prinašajo vlagateljem vzajemni skladi oblikovani znotraj krovnega sklada tudi davčne in stroškovne koristi. Vlagatelju tako omogočajo, da v obdobju varčevanja prilagaja naložbeno in geografsko strukturo svojega portfelja s prehajanjem med podskladi različnih naložbenih in geografskih politik z odlogom plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček in brez dodatnih stroškov. Davčna obveznost nastopi šele v primeru izplačila sredstev iz krovnega sklada na transakcijski račun vlagatelja.
