»Pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda v srednji in vzhodni Evropi«

Močna gospodarstva v srednji in vzhodni Evropi (SVE) kljub bojaznim pred inflacijo podpirajo lokalne delniške trge

•    Gospodarska rast v SVE in Avstriji ostaja trdna
•    Bojazni pred inflacijo ne vplivajo na gospodarsko rast
•    Priporočilo «kupi« za delniške trge v SVE
•    Indeks ATX: letošnja stopnja rasti dobička približno 34 odstotna
•    Priporočila: Bene, conwert, Gazprom, Getin Holding in Globe Trade Center

Ali bo inflacija zadušila trenutni trend rasti v srednji in vzhodni Evropi (SVE)? »Ne,« pravi Peter Brezinschek, vodja oddelka Raiffeisen Research, enote Raiffeisen Bank International AG (RBI). »Začasno pričakujemo višje inflacijsko tveganje, cene življenjskih potrebščin v regiji SVE pa naj bi se v letu 2011 zvišale za 6,9 odstotka, v Avstriji pa za 2,6 odstotka, vendar pa bo ta dvig imel le omejen negativen vpliv na rast BDP v regiji, « dodaja.

Naše napovedane stopnje rasti BDP za leti 2011 in 2012 za srednjo Evropo (razen Madžarske), Rusijo in Ukrajino so le nekoliko nižje od dolgoročnih povprečij iz obdobja pred krizo. Napovedana stopnja rasti BDP v srednji Evropi (SE) za leto 2011 znaša 3,1 odstotka, v letu 2012 pa 3,8 odstotka, medtem ko je pričakovati, da bo rast gospodarstev v Skupnosti neodvisnih držav (SND) 4,9 oziroma 4,5 odstotna. Po mnenju  Raiffeisen Research bodo le gospodarstva v jugovzhodni Evropi (JVE) še naprej beležila stopnje rasti BDP precej pod ravnmi iz obdobja pred krizo, pri čemer analitiki napovedujejo 1,8-odstotno rast za leto 2011 in 3,4-odstotno rast za leto 2012. »Na regijo JVE bodo poleg tega še naprej imele negativen vpliv  zvišane cene hrane in energije. Za večino držav SE in za regijo SND je značilna določena stopnja prožnosti zoper negativne posledice zvišanih cen hrane in energije,« pojasnjuje Peter Brezinschek.

Peter Brezinschek pričakuje, da bo v letu 2011 rast v celotni regiji SVE 3,9 odstotna, v letu 2012 pa 4,1 odstotna, kar je za približno 2 odstotni točki več od napovedane 1,8-odstotne gospodarske rasti v območju evra v letošnjem in 1,9-odstotne rasti v prihodnjem letu.

Raiffeisen Research pričakuje, da bo avstrijsko gospodarstvo še naprej beležilo razmeroma dobre rezultate tudi v letu 2011 z rastjo BDP v višini 2,5 odstotka. Čeprav bi bila Avstrija s to rastjo ena od najhitreje rastočih regij v območju evra, pa bo po mnenju Petra Brezinschka država najverjetneje svoj realni obseg BDP iz obdobja pred krizo dosegla šele v teku leta 2011.

Regija JVE najobčutljivejša na višje cene hrane in energije

Oddelek Raiffeisen Research je izvedel pregled občutljivosti štirinajstih držav SVE na stalno rast cen hrane in energije, pri čemer je med seboj primerjal pod-regije, ne pa občutljivosti v regiji SVE s tisto v drugih regijah po svetu. Analitiki so ugotovili, da se občutljivost posameznih gospodarstev v SVE zelo razlikuje glede na njihovo specifično gospodarsko strukturo in  stopnjo gospodarskega razvoja.

»Rusija in Ukrajina izkoriščata položaj izvoznic energije oziroma hrane, zaradi česar je njun zunanji položaj boljši od večine držav JVE, kakor tudi njun ogromen potencial za prihranke energije. Relativna prožnost držav SE izhaja iz nizke uteži energije in hrane v njihovih košaricah ICŽP in njihovih razmeroma trdnih zunanjih položajih,« pojasni Peter Brezinschek. Analiza oddelka Raiffeisen Research je pokazala, da v  državah SE kot sta Češka republika in Poljska prav tako obstaja zmerna nagnjenost k uvozu hrane. Madžarska je v tej pod-regiji izjema, kajti zanjo je značilna močna odvisnost od uvoza hrane in energije, njen zunanji položaj pa je šibkejši kot v drugih ekonomijah v regiji SE. »Občutljivost regije JVE na naraščajoče cene hrane in energije je odvisna predvsem od deleža hrane in energije v ustreznih košaricah indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP), od znatnega uvoza energije in strukturno šibkih zunanjih položajev. V državah, ki smo jih opredelili kot najbolj ranljive, bi bilo treba preudarno in v pravem trenutku sprejeti strateške ukrepe, kot so dvig cen ali davkov v podporo javnih financ. V nasprotnem primeru bi lahko tveganja v posameznih državah, povezana z zvišanimi cenami energije in hrane, omajala razpoloženje vlagateljev,« dodaja Peter Brezinschek.

Napoved gibanja tečajev valut odraža gospodarske razlike v regiji SVE

Napoved gibanja tečajev valut in obrestnih mer v regiji SVE odraža gospodarske razlike znotraj regije. Medtem ko so  nekatere centralne banke v regiji SVE, kot na primer v Češki republiki, na Poljskem in v Rusiji, usklajene z ECB in že izvajajo restriktivno politiko, pa se druge, kot na primer  na Madžarskem ali v Romuniji, bolj nagibajo k izkoriščanju celotnega manevrskega prostora za ohranjanje stopenj na konstantni ravni. »Ta razlika v napovedi se delno odraža v naših odločitvah o poslih v tuji valuti. Poljski zlot in češka krona bi morala ostati močnejša v tri do šestmesečnem časovnem obdobju. Skorajšnja krepitev evra glede na ameriški dolar bi prav tako morala zagotavljati podporo valutam, ki se štejejo za bolj vezane na evro, kot je na primer zlot,« analizira Peter Brezinschek. Bolj skeptičen je glede madžarskega forinta in romunskega leva, za katera  v najboljšem primeru pričakuje omejeno trgovanje.  »Glede na naše trenutne ravni obrestnih mer bi dali prednost obveznicam v lokalni valuti na trgih, kjer se bo cikel zviševanja verjetno kmalu zaključil. Tako priporočamo dolge pozicije pri obveznicah v domači poljski valuti. V regiji SVE smo bolj skeptični glede državnih in podjetniških obveznic v tujih valutah. Ti trgi so ocenjeni dokaj skupaj, medtem ko so referenčne stopnje – zlasti v območju evra – težko napovedljive s tri do šestmesečne perspektive,« dodaja.

Delniški trgi v regiji SVE še vedno na poti oživitve

Peter Brezinschek pričakuje, da se bo v drugem četrtletju 2011 nadaljeval pozitiven trend na delniških trgih SVE . Pozitivnejše splošno stanje svetovnega gospodarstva in obilen dotok likvidnostnih sredstev bi morala zagotoviti dobre pogoje za to, da se delnice na borzah SVE zvišajo za nadaljnjih 6 do 11 odstotkov. Poleg tega na delniške trge v srednji in vzhodni Evropi ugodno vplivajo tudi privlačna vrednotenja lokalnih podjetij in obeti rasti. »V drugem četrtletju na splošno pričakujemo pozitivno gibanje tečajev delnic in bolj kot delnicam v srednji Evropi dajemo prednost regiji JVE in Rusiji – pri čemer je treba paziti na cene nafte. Pri izbiri panog na splošno dajemo prednost cikličnim sektorjem,« priporoča Peter Brezinschek.

Dinamika rasti ostaja močna

»Glede na to, da je v območju evra avstrijska stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v višini 86 odstotkov najvišja, je naložbeno vzdušje za naložbe v naprave in opremo več kot privlačno. To bo pripomoglo k rasti avstrijskega BDP, za katerega pričakujemo, da bo v letu 2011 dosegel 2,5-odstotno rast v primerjavi z 1,8-odstotno rastjo v območju evra,« pravi Birgit Kuras, vodilna analitičarka pri Raiffeisen Centrobank AG. Medtem ko je bil izvoz v letu 2010 glavno gibalo rasti, Birgit Kuras pričakuje, da bodo naložbe in zasebna potrošnja v letu 2011 prevzele njegovo vlogo. Celo inflacija – za leto 2011 analitiki pri Centrobank napovedujejo 2,6 % letno stopnjo inflacije v Avstriji – ne bi smela ogroziti pozitivnega gibanja gospodarstva v državi. S to optimistično napovedjo bo  Avstrija postala ena od najhitreje rastočih držav v Evropi.

Splošne razmere za indeks ATX še vedno dobre

V zadnjih mesecih avstrijski delniški trg beleži vrsto vzponov in padcev.  Po zadovoljivem začetku leta 2011 (pri čemer je februarja indeks ATX presegel mejo 3.000 točk) so presenetljivi dogodki v arabskem svetu in tragični dogodki na Japonskem povzročili, da so vlagatelji postali zelo nenaklonjeni tveganju. V nasprotju v večino indeksov v regiji SVE je indeks ATX zaradi tega beležil izgube, z jasnim negativnim poslovanjem v tekočem letu. Kljub tem dogodkom pa »se v zadnjih nekaj tednih splošne razmere za avstrijski delniški trg niso znatno spremenile,« poudarja Birgit Kuras. Pogoji rasti ostajajo dobri in avstrijske javne finance so še vedno razmeroma stabilne. Zdi se, da so pogoji za novo zvišanje dobri, saj ni nobenih znakov konca oživitve v regiji SVE; celo v državah v JVE se končuje obdobje stagnacije. Zaradi spremenjene sestave indeksa ATX – delež finančnega sektorja se je povečal – bi letos morala biti stopnja rasti dobička približno 34 odstotna, kar je znatno več, kot je predvidena stopnja za »staro« sestavo indeksa (+22 %). Avstrijske družbe tako še naprej beležijo višjo rast od tistih pri indeksu DAX ali Euro Stoxx 50. Z razmerjem med ceno delnice in dobičkom na delnico  (P/E) v višini 11,9 je mogoče tudi njihove ravni vrednotenja šteti za privlačne. Birgit Kuras je prepričana, da so splošni pogoji za avstrijski delniški trg še vedno dobri in da bi gibanje indeksa ATX v naslednjih mesecih moralo biti pozitivno. Napoveduje, da bo indeks ATX do konca junija dosegel 3100 točk in 3300 točk do konca leta.

Priporočila: Bene, Conwert, Gazprom, Getin Holding in Globe Trade Center

Finančni sektor

V letu 2011 je mogoče pričakovati, da bosta na finančne delnice koristno vplivala tako zmanjševanje stroškov tveganja kot oživitev podjetniškega financiranja. Stefan Maxian, vodja oddelka za raziskave podjetij pri Raiffeisen Centrobank, daje prednost bankam, ki poslujejo s prebivalstvom, saj pričakuje, da bodo imele korist od pozitivnega vpliva padajočih stroškov tveganja, zlasti pri zasebnih komitentih v regiji SVE, in ker banke z močno depozitno bazo običajno izkoristijo naraščajoče marže v razmerah zviševanja obrestnih mer. Zato daje Raiffeisen Centrobank na Poljskem prednost družbama PKO BP in Getin Holding. V Avstriji se zdi, da je Erste Bank ponovno na privlačni ravni, sedaj ko je trg ocenil posledice uvedbe bančnega davka v Avstriji.

Nepremičnine

V zadnjih nekaj četrtletjih beležijo dobički nepremičninskih družb jasen trend navzgor. V mesecu marcu so se delnice družb Immofinanz, conwert in CA Immo pomaknile v ATX, indeks najboljših podjetij dunajske borze. Stefan Maxian opaža »znaten potencial« za Immofinanz, največjo avstrijsko  nepremičninsko skupino, po uspešnem prestrukturiranju družbe in njenem nedavnem zaključenem refinanciranju dveh konvertibilnih obveznic. Družba conwert bi morala še naprej imeti koristi od močnega povpraševanja po nepremičninah visokega razreda tako pri zasebnih kot institucionalnih vlagateljih. Po mnenju Raiffeisen Centrobank ima Globe Trade Center največji potencial med poljskimi nepremičninskimi delnicami zahvaljujoč tudi močnemu portfelju poslovnih nepremičnin družbe v najpomembnejših mestih na Poljskem.

Nafta in plin

Za sektor nafte in plina so še naprej značilne naraščajoče cene nafte, nizke rafinerijske marže in vse večji pomen zemeljskega plina. Dogodki na Japonskem bodo povzročili višje povpraševanje po plinu, s tem pa še bolj okrepili ta trend. Stefan Maxian pričakuje, da se bodo kratkoročno cene azijskega utekočinjenega zemeljskega plina povišale. Dolgoročno gledano se bo čutil vpliv tudi na svetovnih cenah plina, saj je Evropa vse bolj odvisna od plinskih elektrarn. Ruski Gazprom, eden od glavnih igralcev v panogi, je v odličnem položaju. »Predviden podpis pogodbe med družbo Gazprom in Kitajsko o dobavi plina in nova cenovna formula za njeno evropsko izvozno poslovanje prav tako govorita v prid njenih delnic,« pravi Stefan Maxian. Raiffeisen Centrobank vidi potencial tudi pri drugih proizvajalcih plina, kot so OMV, MOL ali Petrom.

Sektor elektrogospodarstva

V sektorju elektrogospodarstva sta trenutno najbolj aktualna razprava o jedrski energiji v Nemčiji in njen vpliv  na cene električne energije, čeprav še sploh ni jasno, v katero smer se bodo razvijali dogodki. Družbi Verbund in CEZ imata največ koristi od naraščajočih cen električne energije, kakor tudi družba EVN, ki ima posredno korist zaradi svojega deleža v družbi Verbund.

Gradbeništvo

Slika na področju gradbeništva je nejasna. Dinamika na področju visokih gradenj se je nedavno izboljšala, v panogi nizkih gradenj pa je upad odraz zmanjševanja stroškov v javnih proračunih. Priporočila Stefana Maxiana glede delnic gradbenih družb: Polimex-Mostostal, Wienerberger in Zumtobel. Kot pozna ciklična delnica bi morala imeti delnica družbe Bene koristi od trenutne oživitve trgov in ponovne dobičkonosnosti v teku tega poslovnega leta.

Telekomunikacije

V sektorju telekomunikacij je pozornost usmerjena v izplačilo dividend v drugem četrtletju, kar odraža dejstvo, da je povprečna donosnost dividend pri delnicah telekomunikacijskih družb v regiji SVE več kot 8 odstotna. Stefan Maxian pričakuje, da bodo v letu 2011 telekomunikacijske družbe beležile nekoliko nižje rezultate, na pozitivne stopnje rasti pa se še ne bodo vrnile.