Q1 2011: Najmanj zanimanja za najbolj donosne sklade

Q1 2011: Najmanj zanimanja za najbolj donosne sklade

Večina vlagateljev v vzajemne sklade trdi, da vlagajo na dolgi rok in ne čakajo pravega trenutka za vstop v določen sklad. Trditev se razlikuje od ugotovitev večine opravljenih raziskav.

Številne študije so pokazale, da vlagatelji ne dosegajo realne donosnosti skladov. Raziskava ameriškega podjetja DALBAR Inc. je namreč pokazala, da so ameriški vlagatelji v vzajemne sklade dosegli v povprečju 5 odstotkov nižjo donosnost na letnem nivoju v primerjavi z referenčnim trgom. Študija je obravnavala indeks SP500 v obdobju od 1990 do konca leta 2009, ko je indeks imel povprečno letno donosnost 8,20 odstotkov. Povprečni vlagatelj na delniških trgih je v istem obdobju dosegel 3,17 odstotno letno donosnost oz. približno 5 odstotkov nižjo.

Pri Morningstar Inc. so na podlagi denarnih tokov in donosnosti skladov izračunali, da so vlagatelji v zadnjem desetletju dosegli v povprečju 1,5 odstotka nižjo letno donosnost kot sklad, v katerega so vlagali.

Večina drugih raziskav kaže sicer manj pesimistično sliko, toda številke se vedno gibajo okoli dveh odstotkov slabšega rezultata za vlagatelja.

Kaj povzroči takšno razliko?

Veliko odločitev vlagatelja temelji na pohlepu in strahu, kjer gre za napačen koncept »kupi visoko, prodaj nizko«. Velik del vlagateljev se pri izbiri sklada ne odloča na podlagi strokovnih nasvetov, ampak se odločajo zgolj na podlagi preteklih donosnosti sklada.

Kako se temu izogniti?

Preden vlagatelj prične z vlaganjem v vzajemne sklade si mora jasno zastaviti cilje za katere bo varčeval in na podlagi tega sestaviti portfelj, s katerim bo dosegel zastavljene cilje. Strukturo portfelja je priporočljivo prilagajati, saj je donosnost med različnimi trgi in sektorji različna, kar po preteku nekaj časa lahko povzroči neravnovesja med določenimi regijami in odstopa od zastavljene strukture. Prilagajanje strukture portfelja je tudi eden od načinov, kako se izogniti potrebi po nakupu »vročega« sklada.

»Če je vse kar počnete to, da kupujete tiste sklade ki v tem trenutku izgledajo najbolje, si samo pripravljate teren za to, da jih boste prodali, ko bodo izgledali najslabše« - Chuck Jaffe, kolumnist MarketWatch.

V prvem kvartalu najmanj zanimanja za najbolj donosne sklade

V Sloveniji večina vlagateljev še vedno vlaga velik del naložbenega portfelja v sklade, ki večji del sredstev vlagajo na trge v razvoju. Kar potrjuje tudi statistika Vzajemci.com, kjer v letošnjem letu beležimo največ vplačil na pomembnejše trge v razvoju, med sektorji pa prevladujeta sektor surovin in energije ter sektor tehnologije.

Največkrat naročeni skladi od začetka leta 2011*

Prek spleta je bilo v letu 2011 največ naročenih skladov družb ALTA Skladi in KD Skladi, ki vlagajo sredstva na pomembnejše trge v razvoju, med sektorji pa sektor surovin in energije ter tehnološki sektor.

Vlagateli so še vedno precej bolj naklonjeni skladom domačih družb za upravljanje, saj je bilo v letošnjem letu naročenih skoraj petkrat več domačih kot tujih vzajemnih skladov.

Med desetimi najbolj donosnimi skladi prvega četrtletja ni niti enega sklada, za katerega je bilo izkazano največ zanimanja. Med desetimi najmanj donosnimi pa le tega najdemo.

Trgi so dno zadnje krize zabeležili 9 marca, 2009. V medijih smo takrat lahko zasledili številne članke o koncu globalnega finančnega sistema. Zgodilo se je ravno nasprotno – zgodil se je eden največjih odbojev v zgodovini delniških trgov. Vlagatelji, ki v zadnjih dveh letih niso prodajali naložb ampak so prilagodili strukturo svojega portfelja, so do danes že nadoknadili večji del izgub od začetka negativnega trenda iz konca leta 2007. Medtem so vlagatelji, ki so naložbe prodajali in čakali s ponovnim vstopom na trg, zgodovinski odboj tečajev na svetovnih trgih zamudili.

»Ob naslednjih napovedih padca trgov bodite zato bolj previdni in se skušajte spomniti lekcije iz zadnje krize.«

Priporoči članek prijatelju