Intervju s predsednikom uprave NKBM: Pozitivno poslovanje že v 2014

Intervju, Aleš Hauc, predsednik uprave NKBM

Članek slika

Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je v pogovoru za STA izpostavil, da bo zaključek skrbnih pregledov bank dobrodošel, saj se morajo banke in celoten finančno-gospodarski sistem v Sloveniji usmeriti v prihodnost. Komitentom sporoča, da lahko imajo pozitivna pričakovanja ter jim zagotavlja, da so njihove vloge varne, banka pa zelo dobro likvidna.

Preberite tudi četrtkov intervju s predsednikom uprave NLB.

Približuje se objava rezultatov pregleda NKBM in devetih drugih bank. S kakšnimi občutki jih pričakujete?

Spodbudno je, da se ti pregledi po več mesecih zaključujejo, saj se moramo banke in celoten finančno-gospodarski sistem v naši državi usmeriti v prihodnost. Na osnovi rezultatov bomo sprejeli odločitve glede prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje s terjatvami bank in glede načrtovanega povečanja osnovnega kapitala. Rezultate pričakujemo dobro pripravljeni in odločeni, da z nadaljnjimi ukrepi, ki bodo zahtevani in potrebni, nadaljujemo pot prestrukturiranja banke in skupin. Sama objava rezultatov pa ne bo vplivala na redno poslovanje banke s strankami in na likvidnost banke, niti ne na dostopnost ali varnost prihrankov.

NKBM je po devetih mesecih zaradi slabitev beležila 66,9 milijona evrov izgube, kar je za tretjino manj kot v enakem obdobju lani. Kako ocenjujete aktualno poslovanje?

Negativni trend se je ustavil, kar je za vse nas vesela novica. V tem času smo beležili 25,8 milijona evrov čistega dobička iz tekočega poslovanja. Zdaj pa prihaja obdobje objave rezultatov stresnih testov, od tod naprej pa ukrepanje ni več v naši pristojnosti, saj bomo dobili dolžnost, da oblikujemo slabitve glede na odredbo Bruslja. Pridobili smo vse cenitve kolaterale na zadnji dan lanskega leta. Če bi prišlo do zahtev regulatorjev, da moramo oblikovati še višje slabitve, potem bo tudi znesek dokapitalizacije višji kot 400 milijonov evrov, kolikor smo jih predvideli že na letošnji skupščini.

Kolikšen obseg slabih terjatev pričakujete, da bo prenešen na slabo banko?

Tudi o tem znesku še nismo govorili. Slaba banka se mora namreč najprej operacionalizirati, šele ko bo pripravljena na prevzeme, bomo lahko izvedli prenose. Sicer pa od nekaj čez milijardo evrov slabih posojil pričakujemo, da jih bo velik del šel v slabo banko. Tudi sami dobro rešujemo te stvari, saj smo okrepili sektor za upravljanje tveganih terjatev, poleg tega že zdaj transparentno prodajamo nepremičnine banke in naših hčerinskih družb, ki so vse predstavljene na naši spletni strani.

Kako je z iskanjem strateškega partnerja?

Potencialni strateški partnerji zdaj čakajo, kakšni bodo rezultati stresnih testov in verjetno tudi pričakujejo dokapitalizacijo s strani države. Verjamem pa, da bomo, ko bo vse to za nami, pogovore z njimi spet začeli januarja. Interes obstaja, a zaradi poslovnih zavez ne moremo razkrivati, kdo bi to lahko bili.

Za naslednje leto že napovedujete pozitivno poslovanje. Na čem temeljijo te napovedi?

Na vseh doslej sprejetih ukrepih. Prišlo bo do prenosa slabih terjatev na slabo banko, banka se je v zadnjem času stroškovno precej racionalizirala, prav tako pa bodo naslednje leto ustvarjeni vsi pogoji, da bo banka lahko ustvarjala dobiček tudi po rezervacijah in slabitvah. Dokončnega finančnega načrta za naslednje leto sicer še nismo sprejeli, je pa že postavljen v zelo ostrih gabaritih, a je planiran pozitivni poslovni izid. Seveda, če ne bo hujšega poslabšanja makroekonomskih in gospodarskih razmer ali dodatnih zahtev v okviru bančne regulative Evropske unije.

Potem ko ste letos že vložili prve ovadbe proti nekdanjim vodilnim v banki, ste za jesen napovedali nov sveženj. Kako daleč ste pri tem?

Vložili smo odškodninske tožbe na osnovi rezultatov forenzične revizije. Pravna presoja nekaterih primerov pa se zaključuje. Predvidoma v naslednjih dveh mesecih bomo nove tožbe vložili. To smo trdno odločeni narediti in naša dolžnost je, da zaščitimo interese banke in vseh deležnikov, ki so vsa leta v banko vlagali in ji zaupali.

Ali kdo od odpuščenih delavcev toži banko?

Ti podatki mi niso znani, saj se nekateri roki za pritožbe še niso niti iztekli. Verjetno pa obstaja možnost, da bodo to naredili, saj imajo do tega vso legitimno pravico.

Je že znano, kako bo z dokapitalizacijo Poštne banke Slovenije?

PBS se mora dokapitalizirati, predvsem zaradi preseganja kapitalske ustreznosti. Nobena od dokapitalizacij v preteklosti ni bila velika, so zgolj vzdrževale kapitalsko ustreznost v skladu z zakonom o bančništvu. Kriza pa je prinesla poslabšanje kreditnega portfelja, še posebej na področju gradbeništva, zato je banko potrebno dokapitalizirati zaradi oblikovanja slabitev.

V kakšni višini bi bila ta dokapitalizacija?

To pa še ni znano in se o tem še pogovarjamo, prav tako pa moramo dobiti še soglasje Evropske komisije.

Se bo morda po dokapitalizaciji kaj spremenilo lastniško razmerje med obema lastnikoma?

Smo sredi dogovorov in imamo še dovolj časa, da se odločimo kaj storiti. Dejstvo pa je, da če se Pošta Slovenije morda odloči, da k dokapitalizaciji ne bi pristopila, načrtujemo, da bomo to naredili mi sami.

Od kod pa bo denar za dokapitalizacijo vzela NKBM?

Dokapitalizacijo PBS načrtujemo po naši dokapitalizaciji. Torej ko bomo tudi sami izpolnjevali pogoje kapitalske ustreznosti, takrat bomo dokapitalizirali tudi PBS. To je dobra banka, a nobena banka danes ni prišla brez prask skozi krizo.

Kakšna bo NKBM čez dve ali tri leta?

Nedvomno bo kapitalsko ustrezna, saj bo zahteva Evropske komisije, da se banke okrepimo, da bomo pripravljeni na prihodnja tveganja. Ob tem bo morala banka biti tudi dobičkonosna, predvsem pa si sam želim, da bi bila bolj blizu strankam kot je danes. Da bi se v celoti lahko bolj posvetila strankam, kar je nenazadnje naše poslanstvo in od tega živimo.

In kakšno bi bilo sporočilo komitentom banke v teh zanjo ključnih trenutkih?

Predvsem, da imajo lahko pozitivna pričakovanja. V zadnjem letu in pol smo naredili veliko, bili tudi tarča različnih obtožb, anonimk in drugih pritiskov. Ampak ne bomo se ustavili, pač pa bomo svoje načrte izpeljali do konca, tako kot se morajo. Banko bomo sanirali in jo spet postavili na zdrave temelje. Tudi zdaj je banka zelo dobro likvidna, varna in stabilna institucija. Vloge so varne in ni razloga za preplah, ki ga po našem mnenju spodbujajo nekateri mediji in s tem povzročajo nepotrebno škodo celotnemu bančnemu sistemu.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja