Tedenski pregled ključnih dogodkov in kazalcev preteklega tedna.
Slovenija
Januarja je bila bruto plača na zaposlenega v primerjavi z decembrom nominalno za 2,5 odstotka nižja. Znižanje je bilo zaradi dinamike izrednih izplačil ob koncu leta in za dva delovna dneva krajšega meseca izrazitejše v zasebnem sektorju (-3,4 odstotka), prav tako se je plača kljub uskladitvi (za 0,55 odstotka) znižala v javnem sektorju (-0,4 odstotka). Medletno je rast skupne bruto plače (3,3 odstotka) ostala na ravni konca lanskega leta, pri tem pa bila bistveno višja v zasebnem (4,5 odstotka) kot v javnem sektorju (-0,1 odstotek).
Število delovno aktivnih se je januarja povečalo za 0,2 odstotka (desezonirano), brez upoštevanja kmetov pa se je ohranilo na ravni prejšnjega meseca. Še naprej je upadala zaposlenost v gradbeništvu. Na medletni ravni je bilo število delovno aktivnih nižje za 1,8 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se je januarja povečala na 12,3 odstotka. Februarja se je število brezposelnih povečalo na 115.608, kar je desezonirano za odstotek več kot pretekli mesec in 15,9 odstotka več kot pred letom dni.
Podobno kot v decembru, se je tudi januarja vrednost del v gradbeništvu povečala (za 3,8 odstotka), a je bila še vedno na nizki ravni (17,1 odstotka manj kot leto pred tem). V zadnjih dveh mesecih (decembra in januarja) se je gradnja stanovanjskih stavb močno povečala in tako tudi presegla ravni izpred enega leta. Za 11,5 odstotka se je decembra in januarja okrepila gradnja nestanovanjskih stavb, vendar je bila še vedno za več kot 30 odstotkov nižja kot pred letom (ko je bila zaradi gradnje večjega športnega objekta na najvišji ravni po začetku krize). Za malenkost se je povečala tudi vrednost del na inženirskih objektih (za 2,5 odstotka), a je bila tudi tu nižje kot pred letom (za 13 odstotkov).
Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance je januarja znašal 38,9 milijona evrov (lani 19,9 milijona evrov). Glede na lanski januar se je povečal predvsem blagovni primanjkljaj. Višja so bila tudi neto plačila obresti tujini – predvsem zaradi plačil obresti na izdane dolgoročne obveznice države, deloma pa tudi na posojila zasebnega sektorja. Na drugi strani pa je bil presežek v storitveni bilanci višji (predvsem zaradi višjega neto izvoza transporta), primanjkljaj v bilanci tekočih transferov pa manjši. Državni proračun RS je do proračuna EU namreč ponovno realiziral neto presežek (predvsem posledica prejetih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj)...
Trgi jugovzhodne Evrope
Na Hrvaškem je zanimanje za delnice INE preprečilo padec indeksa Crobex. Kar 23 milijonov kun je bilo ustvarjenega prometa z delnicami INE, ki se je zavihtela na novo najvišjo ceno 4.050 kun. Druga po prometu, prednostna delnica Adrisa, je izgubila 1,8 odstotka. V medijih se pojavljajo govorice o morebitnem prevzemu Diokija in Novog lista s strani te družbe. Med likvidnejšimi je delnicam Istraturista odneslo 13,7 odstotka. Cipska družba Emex ponuja 2.800 kun za delnico delničajem Zagrebške borze. To bi pomenilo implicitno tržno kapitalizacijo v višini 15,4 milijona evrov, Grke pa zanima 25-odstotni delež.
Razviti trgi
Potres na Japonskem in nesreča, ki je temu sledila v jedrski elektrarni v Fukušimi, je postavila v negotovost nadaljnji razcvet jedrske energije po svetu. V prvih dneh po nesreči na Japonskem smo bili priča padcem delnic večine velikanov v svetovni jedrski industriji. Razmere se v petem in šestem reaktorju Fukušime počasi stabilizirajo; ta sicer ob potresu nista delovala, a sta se v zadnjih dneh začela pregrevati. Inženirjem je v soboto uspelo zagnati dizelsko črpalko, ki pogaja hladilne sisteme, zaradi česar se je temperatura spustila. Medtem še vedno polivajo z vodo tretji reaktor, ki je zaradi mešanice gorljivih elementov, urana in oksida izjemno nevaren. Podjetja, ki so vezana na jedrsko energijo so v nekaj dneh izgubila tudi do polovice svoje tržne vrednosti.
Svetova banka predvideva, da bi lahko potres in cunami japonsko gospodarstvo stala do 235 milijard ameriških dolarjev, kar pomeni štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Ob tem je dodala, da utegne obnova po potresu na Japonskem trajati do pet let. Japonska centralna banka je v zadnjem tednu finančnemu sistemu namenila skupno 36.000 milijard jenov (315 milijard evrov) pomoči, skupina sedmih najrazvitejših držav (G7) pa se je dogovorila za koordiniran poseg na valutnih trgih, s katero želi umiriti tečaj jena, ki je v prejšnjem tednu dosegel najvišjo vrednost glede na ameriški dolar v zgodovini.
Trgi v razvoju
Najmočnejši organ OZN je ob koncu prejšnjega tedna z desetimi glasovi za in petimi vzdržanimi sprejel odločitev o uveljavitvi prepovedi letenja v libijskem zračnem prostoru in tako odobril vojaško operacijo. To je pomenilo napoved vojaške akcije proti libijskim zračnim in protizračnim silam. Prva je v akciji Odisejeva zora na cilje libijske vojske pred Bengazijem sprožila napadalni val Francija, temu sta sledili še Velika Britanija in ZDA. Odmevi na začetek uresničevanja resolucije varnostnega sveta OZN so zaenkrat različni. Kitajska in Rusija sta izrazili obžalovanje zaradi letalski napadov ZDA, Velike Britanije in Francije, nasprotovanje vojaškemu posredovanju je izrazila tudi Afriška unija, v Nemčiji pa so se pojavili prvi kritiki, ker se je ta vzdržala glasovanja v varnostnem svetu OZN.
V Egiptu se je dober mesec po odstopu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka začel referendum o spremembah ustave. O svežnju ustavnih sprememb, ki naj bi v arabski državi z največ prebivalci omogočile parlamentarne in predsedniške volitve, bo glasovalo okoli 45 milijonov volilnih upravičencev.
Savdski kralj Abdulah je predstavil obsežen paket gospodarskih spodbud in socialnih ugodnosti. Poleg 37 milijard ameriških dolarjev finančnih spodbud iz meseca februarja je temu dodal še novih 66,7 milijarde ameriških dolarjev, predvsem za gradbene načrte z gradnjo pol milijona stanovanj. Savdska Arabija je v prejšnjem tednu v Bahrajn, kjer se protesti zaostrujejo poslala svojo vojsko. Oblast v Savdski Arabiji se zaveda, da šiitsko manjšino v državi navdihujejo ravno demonstracije iz Bahrajna.
V luči dogajanja v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu so kitajske oblasti znova v boju proti naraščajoči inflaciji zvišale zahteve glede rezerv bank, ki zdaj znašajo 20 odstotkov.
Surovine, devize, obveznice
Prejšnji teden sta povsem zaznamovala jedrska kriza na Japonskem in politična dogajanja v Libiji, ki sta imela večplasten vpliv na finančnih trgih. Cene nafte in zlata sta se v začetku tedna nekoliko znižale, ob koncu tedna pa znova povečala po tem, ko so v petek mednarodne sile vzpostavile območje prepovedi letanja. V petek je bilo namreč za sodček nafte ponovno potrebno odšteti nekaj čez 100 ameriških dolarjev.
Povečano povpraševanje po varnih naložbah je povišalo ceno zlata, ki se je ob koncu tedna zaključila na 1.417 ameriških dolarjev za unčo.
Vrednost japonskega jena se je znižala največ v zadnjih dveh letih po tem, ko so države članice skupine G-7 dogovorile, da bodo s skupno intervencijo na trgu skušali oslabiti jen.
Kot posledica takšnih posegov je tečaj evro dolar v petek zaključil pri 1,42 ameriških dolarjev za evro. Britanski funt je ponovno izgubil proti evru po tem, ko so podatki razkrili, da se je zaupanje potrošnikov v Veliki Britaniji ustalilo na rekordno nizki ravni.
Geopolitična tveganja so bila glavni razlog nihanja cen ameriških zakladnih menic, ki so se ob koncu tedna nekoliko zvišale.
Tedenski koledar izbranih makroekonomskih objav
| Datum | Makroekonomska objava, ura, država |
|---|---|
| 22.03.2011 | Britanski CPI, 10:30, Velika Britanija |
| 23.03.2011 | Prodaja novih hiš, 15:00, ZDA |
| 23.03.2011 | Zaupanje potrošnikov, 16:00, EMU |
| 24.03.2011 | Indeks proizvodnje PMI, 10:00, EMU |
| 24.03.2011 | Prodaja na drobno, 10:30, Velika Britanija |
| 24.03.2011 | Prvi iskalci pomoči za brezposelne, 13:30, ZDA |
| 25.03.2011 | Kazalnik gospodarske klime, 10:00, Nemčija |
| 25.03.2011 | Industrijska proizvodnja, 10:30, ZDA |
| 25.03.2011 | Stopnja rasti BDP-ja, 13:30, ZDA |
