Jedrska energija in vprašanja glede varnosti njenega izkoriščanja so dandanes zagotovo ena izmed najbolj vročih tem. Japonska jedrska kriza je v javnosti ponovno obudila močan val nasprotovanja in težnjo po zaprtju jedrskih kapacitet. Večina javnosti pa se verjetno ne zaveda širšega pomena njihovih zahtev ter celotnega spektra posledic tovrstnih dejanj.
Stabilen prispevek k energetski oskrbi največja prednost jedrske energije
Jedrske elektrarne v današnjem svetu predstavljajo stabilno osnovo celovite energetske oskrbe. Obratovanje hidroelektrarn je pogojeno z vodostajem rek, ki ni konstanten, posledica česar je tudi spremenljiva proizvodnja električne energije. Tudi v primeru alternativnih virov pridobivanja energije kot so sončne in vetrne elektrarne, je izkoriščenost kapacitet pogojena z vremenskimi razmerami. Navadno se tovrstna nihanja uravnavajo z večjim ali manjšim obratovanjem termoelektrarn. V današnji strukturi virov pridobivanja električne energije služijo kot temelj nemotene oskrbe električne energije, saj njihovo obratovanje ni podvrženo spremenljivim vremenskim razmeram, zaradi česar je njihov prispevek k energetski oskrbi skozi čas konstanten in predvidljiv. In ravno ta stabilnost je največja konkurenčna prednost jedrske energije, za katero danes še nimamo ustrezne alternative. Zagotovo se bodo med bralci našli taki, ki bodo nasprotovali tej moji tezi in ki verjamejo, da je mogoče jedrsko tehnologijo brez večjih pretresov nadomestiti s pospešeno gradnjo vetrnih ali sončnih elektrarn. Ironično je, da so ravno zadnji tragični dogodki na Japonskem mojo tezo dodatno potrjujejo. Kako?
Sončne in vetrne elektrarne ne morejo nadomestiti jedrskih elektrarn
Jedrske elektrarne običajno obratujejo z 90 odstotki kapacitet, medtem ko je izkoristek sončnih in vetrnih elektrarn bistveno nižji in sicer okoli 25 odstoten. Lansko leto je skupna proizvodnja električne energije v nedavno ustavljenih jedrskih elektrarnah na Japonskem in v Nemčiji znašala približno 125 TWh, medtem ko je celotna svetovna proizvodnja vetrnih in sončnih elektrarn znašala približno 290 TWh. Z drugimi besedami izpad proizvodnje majhnega dela jedrskih kapacitet na Japonskem in v Nemčiji predstavlja kar 43 odstotkov celotne svetovne proizvodnje vetrnih in sončnih elektrarn. Več kot očitno je, da v kratkem obdobju tako velikega razkoraka ne moremo nadomestiti z gradnjo novih sončnih in vetrnih kapacitet, še posebej če upoštevamo vedno večje naraščanje potrošnje energije tako v razvitem, še bolj pa v razvijajočem se delu sveta.
Plinske in vetrne eletrarne bi znatno povišale cene elektrike
Ekonomika alternativnih energetskih virov še vedno temelji na državnih subvencijah. Primerjava proizvajalnih stroškov kaže, da so proizvajalni stroški električne energije vetrnih elektrarn v povprečju še zmeraj za več kot četrtino višji od proizvajalnih stroškov konvencionalnih plinskih elektrarn, medtem ko so stroški pridobivanja električne energije s pomočjo sončne energije od teh višji kar za 70 odstotkov. V primeru zaprtja jedrskih kapacitet bi se tako soočili z znatnim skokom cen elektrike (to se je pokazalo že v prvih dneh Japonske krize, ko so se borzne cene elektrike v nekaj dneh močno povišale), kar bi se neposredno odrazilo v višjih energetskih računih gospodinjstev in gospodarstva, posredno pa tudi v rasti cen domala vseh potrošnih dobrin, saj bi proizvajalci del rasti cen prevalili na končnega potrošnika. Glede na trenutno skrb vzbujajoče stanje večine državnih blagajn, glede na dejstvo, da večina sveta še vedno sanira posledice finančne krize in rasti cen domala vseh drugih energentov (ne pozabimo na dogajanja na Bližnjem vzhodu in vpliv, ki ga imajo na rast cen surove nafte), dodatna rast cen električne energije, zaradi ustavitve jedrskih kapacitet, trenutno z ekonomskega kot tudi političnega stališča ni sprejemljiva možnost.
