Kaj storiti s sredstvi naloženimi na Japonskem?

Katastrofalen potres na Japonskem je povzročil ogromno škodo (po zadnjih podatkih bi lahko škoda dosegla 180 mlijard dolarjev) in bi lahko terjal več kot 10.000 žrtev. Japonski delniški trgi so se na katastrofo odzvali negativno. Indeks Nikkei 225 je v prvih dveh dneh po potresu izgubil več kot 15 odstotkov, v sredinem trgovanju pa zrasel za skoraj šest odstotkov. Dobili smo vprašanje zaskrbljenega vlagatelja kaj naj stori s skladi, ki imajo med naložbami velik del Japonske.

Kakšno je vaše mnenje glede prihodnosti japonskega gospodarstva ter ali se še splača držati sklade z velikim delom Japonske ali je bolj pametno preusmeriti sredstva drugam?

Klemen Koncilja, Vzajemci: »Povprečni vlagatelj v vzajemne sklade na Vzajemci.com ima neposredno v japonsko gospodarstvo vloženih le nekaj odstotkov celotnega portfelja. Zaradi padca cen japonskih vrednostnih papirjev naj vlagatelji obstoječih struktur naložbenih portfeljev ne spreminjajo! Predvsem ne prodajajte obstoječih naložb iz strahu pred morebitnimi manjšimi padci vrednosti portfeljev, kateri se lahko zgodijo v naslednjih nekaj dneh kot posledica manjših dnevnih padcev svetovnih borznih trgov.«

Simon Logar, NLB Skladi:
»Neznanke glede potencialne jedrske katastrofe onemogočajo ocenitev natančnejšega vpliva na japonsko gospodarstvo. Ob predpostavki, da ne bo prišlo do hujše jedrske katastrofe, bo negativen vpliv na gospodarsko rast kratkotrajen.

Paradoksalno so večje naravne katastrofe in potreba po obnovitvi običajno katalizator višje gospodarske rasti. Scenarij, da večjih posledic na rast japonskega gospodarstva v fiskalnem letu 2011 ne bo, je povsem možen. Verjetno bo gospodarska rast v naslednjih dveh četrtletnih obdobjih nižja, saj bodo kratkoročni izpad proizvodnje in poškodbe na infrastrukturnih objektih ter omrežjih pomembno zaviralno vplivali na gospodarsko rast. Po začetnem šoku pa lahko pričakujemo pospešek k gospodarski rasti, saj se bodo prihranki prebivalstva, sicer prvotno namenjeni kasnejši potrošnji, sprostili za namene obnove. Zgodila se bo delna sektorska realokacija dobičkov; izpad dobičkov avtomobilskega sektorja bo več kot nadomestil gradbeni sektor in sektor trajnih potrošniških dobrin. Država pa bo poskrbela za pospešeno obnovo infrastrukture. Del sredstev pri obnovi bodo seveda prispevale tudi zavarovalnice in pozavarovalnice. Nedvomno je premoženje Japoncev po katastrofi manjše, vpliv na BDP pa bo odvisen od (ne) produktivnosti uničenih resursov. Uničenje premoženja, ki prinaša denarni tok, je s stališča negativnega vpliva na BDP povsem nekaj drugega kot uničenje »statičnega« premoženja, ki ne prinaša denarnih tokov.

K zgornjemu scenariju je potrebno dodati še en pomemben zaznamek, ki ga slikovito lahko ponazorimo predvsem z naslednjim vprašanjem: kdo bo plačal račune? Namreč, japonski javni dolg znaša že okoli 200 % BDP, kar je Japonsko že pred potresom uvrščalo na nehvaležno prvo mesto po zadolženosti med vsemi razvitimi državami (še grški dolg se, gledano statično kot delež BDP, zdi relativno majhen v primerjavi z japonskim). Prevelika vloga države pri potrebni obnovi bi predstavljala dodatno breme za že tako velik proračunski deficit, financiranje primanjkljaja pa ponuja dve slabi rešitvi; ali povišanje davkov ali dodatno zadolževanje. Ker Japonska z javnimi financami krmari na robu sprejemljivega glede na obstoječi kreditni rating države, bi ena ali druga opcija lahko vodili v poslabšanje ratinga in dražje zadolževanje, kar srednjeročno vodi v manjšo gospodarsko rast.

Objave različnih podatkov v prihodnjih dneh, ki bodo nakazale participacijo posameznih deležnikov pri obnovi in morebitna jedrska nesreča večjih razsežnosti, bodo tudi pomembno vodilo pri oceni srednjeročnega vpliva na gospodarsko rast.

Odgovor na vprašanje, ali naj vlagatelj proda sklade, ki imajo velik delež Japonske, je odvisen od glavnih značilnosti posameznega vlagatelja, ki oblikujejo njegov finančni profil, in sicer od finančnih ciljev vlagatelja (vključno z njihovo ročnostjo), finančnih razmer vlagatelja (oziroma gospodinjstva) in vlagateljevega odnosa do tveganja ter njegovih izkušnjah pri naložbah.

Ob predpostavki, da izpostavljenost delniškim naložbam ustreza njegovemu finančnemu profilu in da vlagatelj nima izrazitih preferenc do Japonske, priporočamo, da njegova izpostavljenost Japonski predstavlja med 6 % in 12 % premoženja (upoštevaje delež Japonske v svetovnem delniškem indeksu MSCI World) naloženega v delniške naložbe.«

Andrej Petek, Abančna DZU:
»Danes je delniški indeks NIKKEI 225 sicer zrasel za 5,68% vendar je v tem trenutku predvsem zaradi tveganja povezanega z jedrskimi elektrarnami še težko oceniti ali se padci tečajev na japonskih borzah lahko nadaljujejo. Kar nekaj vodilnih japonskih podjetij trenutno ne obratuje s polno zmogljivostjo, marsikatera tuja podjetja umikajo zaposlene iz Tokia, še vedno imajo nekatera podjetja tudi težave z dobavo električne energije močno pa je na prizadetih območjih poškodovana tudi infrastruktura. To vse bo gotovo vplivalo na rezultate poslovanja japonskih podjetij v naslednjih mesecih.

Po nekaterih ocenah naj bi bila rast japonskega BDP v letu 2011 zaradi katastrofe nižja za okoli 0,5 o.t. (januarska napoved IMF za japonsko gospodarsko rast v letu 2011 znaša 1,6%). Omenjena katastrofa za Japonsko nebi mogla priti v slabšem času, saj se država še vedno bori z deflacijo, v zadnjem kvartalu leta 2010 se je BDP na letni ravni skrčil za 1,3%, zadolženost znaša nad 200% BDP, kar je daleč največ med razvitimi gospodarstvi, financiranje obnove pa bo še dodatno pritisnilo na napete javne finance.

Na drugi strani najbolj prizadeta območja predstavljajo okoli 7% japonskega gospodarstva (v regiji najdemo predvsem rafinerije, elektrarne in tovarne avtomobilskih delov in elektronike), videli pa smo tudi močan odziv centralne banke, ki je samo v treh dneh od ponedeljka bančnemu sistemu namenila skoraj 700mrd USD. Prav tako lahko pričakujemo, da bo sama obnova po potresu pozitivno vplivala na domači BDP v naslednjih letih. Japonski delniški trg je bil v zadnjih letih med najslabšimi na svetu, v letošnjem letu pa je ob manjšem apetitu za tveganje in težavah trgov v razvoju ponovno postal bolj zanimiv za vlagatelje.

Kratkoročno lahko pričakujemo visoko volatilnost na trgu in glede na trenutna tveganja povezana z nuklearnimi reaktorji ne moremo izključiti dodatnih padcev, vendar  pa so po mojem mnenju za dolgoročnega vlagatelja trenutni tečaji japonskih delnic prej dober trenutek vstopa na japonski delniški trg kot pa trenutek ko bi se morali umikati iz japonskega delniškega trga. Ne glede na prejšnji stavek pa vlagateljem še vedno priporočam, da svoje naložbe prilagajajo svojim naložbenim ciljem (donosnost, tveganje) in omejitvam (čas varčevanja, potrebe po likvidnosti, …) in da naložbe ustrezno razpršijo. O spremembah svoje naložbene alokacije naj se odločajo predvsem na podlagi spremembe svojih ciljev in omejitev, manj pa na podlagi aktualnih dogodkov na kapitalskih trgih, ker takšni kratkoročni premiki v portfelju zvišujejo tveganje nedoseganja pričakovane donosnosti, ki jo odraža struktura posameznikovega portfelja.«

Peter Jenčič, Alta Skladi:
»Situacija, v kateri se po katastrofi nahaja Japonska ponuja več različnih scenarijev. Zaradi negotovosti glede obsega jedrske katastrofe, lahko pri komentarju operiramo zgolj s scenariji:
1. V primeru, da se jedrska katastrofa zameji v trenutnih okvirih, lahko govorimo o vsaj dveh možnostih:
a. Japonska vlada pod vodstvom Naoto Kana strne vrste, s tujo pomočjo in privolitvijo prebivalstva zviša davke ter z izgovorom tokratne katastrofe na fiskalnem področju končno naredi to, kar je že leta nujno potrebno. V tem primeru lahko govorimo o japonskem »New Dealu«, ki bi imel pozitiven učinek na gospodarsko rast na Japonskem, poslovanje podjetij in tudi percepcijo vlagateljev do potenciala rasti Japonske. Kljub medijskim novicam, da je Kitajska v lanskem letu po velikosti prehitela Japonsko, je bil v letu 2010 prispevek rasti Japonske četrti najpomembnejši med G20 državami. Vpliv rekonstrukcije Japonske na svetovno gospodarsko rast torej ne bi bil zanemarljiv.
b. V primeru, da bi bila japonska gospodinjstva pri obnovi prepuščena sama sebi, bi to lahko privedlo do prodaj naložb, ki jih imajo v tujini in doma, kar bi imelo dva učinka. Pri prodaji tujih naložb to privedlo do krepitve jena, kar bi ogrozilo konkurenčnost japonskih podjetij. Po potresu leta 1995 je v tednih in mesecih po potresu prišlo do 21 odstotne krepitve jena glede na ameriški dolar. Tako gibanje valut bi utegnilo imeti zelo negativne posledice za Japonsko in njen kapitalski trg. Pri prodaji domačih, predvsem dolžniških vrednostnih papirjev pa bi v primeru, da ne bi prišlo do intervencije države in paradržavnih skladov in podjetij, to vodilo v rast donosnosti japonskih državnih obveznic. To bi najverjetneje privedlo do (skoraj nepremostljivih) težav pri financiranju javnega dolga.
2. V primeru, da se japonska jedrska katastrofa udejanji v najslabšem možnem scenariju, bi to lahko za več let in desetletij vplivalo na kmetijske površine, vplivalo na pridelavo prehrane ter privedlo do visokega porasta povpraševanja po izdelkih, ki ne bi bili radioaktivni. Tak porast povpraševanja po določenem segmentu zdrave hrane bi bil močno inflatoren, kar bi resno ogrozilo okrevanje svetovnega gospodarstva.

V vmesnem času, ko japonska podjetja nadomeščajo izgubljene kapacitete, pa bodo njihovo mesto zapolnili konkurenti iz drugih držav. Najbližji konkurenti japonskim podjetjem na področju avtomatizacije, gradbeništva, avtomobilske industrije in tehnologije so korejska podjetja, ter v določenih segmentih tudi tajvanska podjetja.

Preusmeritev v ali iz Japonske, je v tem trenutku povezana z razrešitvijo dileme, ki sem jo predstavil zgoraj. Prava dolgoročna usmeritev je verjetno vedno imeti dobro razpršeno premoženje. Pri skladih, ki imajo večji del Japonske in tistih, ki v Japonsko sploh ne investirajo, obstaja velika razlika v naložbeni logiki. Osebno zaradi razlogov, ki sem jih pred slabim letom navedel v blogu ne preferiram visokega deleža japonskih naložb.«

Gregor Krajnc, Probanka upravljanje:
»Pametno je imeti glavnino naložb v globalnem delniškem skladu kadar investiramo v delnice. Naložba v posebno regijo prinaša dodatno tveganje, zato mora biti omejena. Ali je v tem trenutku smiselno biti nadpovprečno izpostavljen do Japonske? Trgi so odreagirali silovito, Nikkei je izgubil 15%, vprašanje, ki si ga ob tem moramo zastaviti je, ali je to še premalo? Indeks se je namreč skoraj dotaknil 8.000 točk in precej približal najnižjim vrednostim iz krize 2008, ko je padel na 7.000 točk. Razmerje med tržno kapitalizacijo in dobičkom pri 9.000 točkah indeksa, torej P/E znaša 16, kar je povsem ustrezno. Za letos je bila do potresa in pretresa predvidena rast BDP-ja okrog 1,5%. Zdaj obstaja velika verjetnost, da bo gospodarstvo za dve četrtletji padlo v recesijo in bo letošnja rast okrog 0%. Tak scenarij je že vštet v ceno delnic, najbrž pa še nekoliko slabši. Za pričakovati je, da ko se bodo negotovosti v zvezi z jedrsko nesrečo v Fukušimi razpletle, bo indeks zrasel za nekaj odstotkov. Materialno škodo nastalo v potresu ocenjujejo na 200 milijard dolarjev. Preteklost kaže, da so imeli takšni šoki kratkoročen oz. srednjeročen zaviralen učinek na gospodarstvo. Dolgoročno pa gospodarstva premagajo naravne nesreče. Zato, komur je bila zgodba Japonske všeč do sedaj, naj mu bo tudi vnaprej.«

Mitja Svoljšak, NFD DZU:
»Jedrska katastrofa na Japonskem, v obsegu ki je znan danes, bo imela za japonsko gospodarstvo zelo negativne posledice na kratek rok. Poslovno življenje na najbolj prizadetih območjih pa tudi v prestolnici se je praktično zaustavilo, večina družb bo trpela velik izpad dohodka. Zaradi novega zadolževanja morda lahko pričakujemo celo revidiranje japonske bonitetne ocene. To odražajo tudi delniški tečaji, ki so v dneh po prvih težavah v Fukušimi 1 zgrmeli navzdol.

Vendar, kakorkoli se to sliši, bo morda ta katastrofa in obnova, ki bo sledila, na srednji in daljši rok pozitiven šok za japonsko gospodarstvo, ki se od poka borznega in nepremičninskega balona konec osemdesetih let, ne more izviti iz deflacije in relativno počasne gospodarske rasti. Pri vlaganju v delnice japonskih družb bo zaradi tega še bolj kot prej potreben selektiven pristop. Vlagatelj, katerega časovni horizont vlaganja je zelo kratek, se bo vlaganju na Japonsko verjetno izognil, razen tistega, ki bo poskusil izkoristiti veliko volatilnost in neravnovesja na trgu. Za ostale, dolgoročne vlagatelje, lahko predstavljajo taki pretresi dobro priložnost za vstop na trg. «

Aleš Kavrečič, Primorski skladi:
»Nedvomno je potres in popotresni val povzročil ogromno škodo. Potres na Japonskem ni stresel samo tokijsko borzo temveč večino borz po svetu. Japonska centralna banka je v zadnjih dneh v sistem posredovala več kot 130 milijard EUR. Japonski dolg pa že presega dvokratnik domačega BDP-ja. Kljub temu ostaja prepričanje, da bo Japonska svoje gospodarstvo sposobna postaviti ponovno na noge. Pogoj pa je, da vlagatelji ne izgubijo zaupanja japonsko sposobnost odplačevanja dolgov, kajti v tem primeru bi se cena zadolževanja za Japonsko dvignila na nevzdržne nivoje. Številna podjetja, med katerimi sodita tudi Sony in Toyota, so na prizadetem območju zaprla svoje obrate. Škoda, ki je nastala zaradi potresa in neobratovanja, bo znana šele v prihodnjih mesecih. Trenutno se vsa pozornost vrti okoli jedrske elektrarne Fukushima in njenih jedrskih reaktorjev iz katerih zaenkrat uhaja le »manjša« količina radioaktivnih snovi. Morebitna širitev jedrske katastrofe bi temu območju povzročilo nepredstavljivo škodo. Radioaktivno sevanje bi lahko ob upoštevanju določenih pogojev prizadelo tudi Kitajsko, Rusijo in Korejski polotok.

Japonska se trenutno nahaja v nezavidljivem položaju. Žal je tudi ta katastrofa pokazala, da je razpršitev naložb, eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki v taki situaciji vplivajo na ohranjanje vrednosti vloženih sredstev. Od prvega potresa je minilo že nekaj dni. Borzni tečaji so se po prvih večjih padcih nekoliko umirili, zato je smiselno opraviti analizo trenutne izpostavljenosti do posameznih naložb. Menim, da v trenutni situaciji ni smiselno ohranjati visoke izpostavljenosti do Japonske.«

Rok Bertoncelj, Triglav DZU:
»Trenutne razmere še ne dovoljujejo resne analize posledic petkovih katastrofalnih dogodkov in še vedno trajajoče jedrske krize. Negotove posledice se odražajo tudi v trgovanju na japonski borzi, kjer se tečaji zelo dinamično prilagajajo novicam o stanju jedrskih reaktorjev, ki so trenutno v središču pozornosti svetovne javnosti. Za dolgoročnega vlagatelja je na podlagi analiz izrednih razmer v zadnjih petdesetih letih primerno izpostaviti, da s paničnimi razprodajami prihrankov in kasnejšimi nakupi v povprečju ne presežemo donosnosti, ki bi jo dosegli, če bi naložbe držali. Bolj kratkoročno usmerjenim vlagateljem, še posebej tistim, ki so tveganju bolj nenaklonjeni, pa bi svetovali delno odprodajo naložb, ki so vezane na Japonsko, saj nam izkušnje s primerljivim potresom v mestu Kobe leta 1995 kažejo, da bodo japonske delnice v naslednjih mesecih zaostajale za ostalimi.«

Martin Gosenca, Perspektiva DZU:
»Trenutno je na trgih glede Japonske precej negotovosti, kar se odraža v veliki volatilnosti trgov. Vlagatelje najbolj skrbijo razmere glede japonskih jedrskih elektrarn in morebitnih posledic na okolje in prebivalstvo. Dodatno se pa tudi postavlja vprašanje v kolikem času se lahko obnovi zaustavljena proizvodnja v tretji največji svetovni ekonomiji in kolikšen vpliv bo razsežnost vsega skupaj imela na gospodarstvo oziroma na izpad dohodkov posameznih podjetij.  Trenutno na trgih prevladuje prodajna panika, ki pa verjetno ne odraža realnega stanja v gospodarstvu. Večji kot so padci japonskih vrednostnih papirjev, ugodnejša postajajo njihova relativna vrednotenja s čimer lahko pritegnejo nove investitorje. Japonska spada v skupino najrazvitejših svetovnih gospodarstev, ki je zmožna v relativno kratkem času sanirati posledice katastrofe. Za vlagatelje je v tem času najpomembnejša dobra razpršenost sredstev, pri čemer manjši delež Japonske ne igra večje vloge glede na skupno donosnost portfelja. Za ostale je pa priporočljivo, da pozicionirajo svoj portfelj glede na dolgoročna pričakovanja in svoj naložbeni profil.«

Aleš Čačovič, Ilirika DZU:
»Sem mnenja, da japonske delnice že v splošnem ponujajo relativno slab donos zaradi relativno slabših ekonomskih temeljev. Zato jih uvrščam v kategorijo, ki si zasluži majhno utež v globalno razpršenem portfelju.  Vsekakor je pa ta trenutek po takšni kapitulaciji delnice potrebno vsaj  držati, če ne celo vsaj kratkoročno dokupiti. Tveganje izpada proizvodnje in zmanjšanje rasti BDP-ja na japonskem se zaradi naravne katastrofe povečuje in učinke bo vsekakor evidenten. Končne negativne posledice katastrofe tako še niso znane. Vendar kljub temu menim, da so tečaji japonskih delnic vsaj kratkoročno dosegli dovolj velik diskont do ostalih razvitih trgov zaradi negativnih posledic.«

Uroš Vek, KBM Infond DZU:
»Potres je imel negativen učinek na svetovni kapitalski trg. Povzročil je, da je japonski indeks NIKKEI padel za več kot 15 odstotkov, medtem ko so evropski indeksi padli nekje okrog 4 in ameriški okrog 2 odstotka. Razsežnosti gospodarskih posledic potresa je trenutno težko oceniti. Zraven potresa je trenutno tudi vprašanje rešitve težav jedrskih elektrarn in radioaktivnega sevanja. V kolikor ne bo prišlo do bistvenega povečanja potem se bo proizvodnja v številnih industrijah nemoteno nadaljevala in podjetja ne bodo utrpela bistvenih izgub.  Japonska ima sicer izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki na mednarodni trgih ponuja tehnološko najbolj dovršene produkte. Prodaje le-teh se zaradi potresa ne bo popolnoma ustavila.

Na drugi strani pa so v tem trenutno določena gospodarstva v boljši kondiciji in nedvomno predstavljajo naložbeno alternativo. Tukaj predvsem mislim na države BRIC, ki beležijo visoko gospodarsko rast, potrošnjo in nizko brezposelnost. Ne glede na potres ali ne bi osebno vsaj del sredstev usmeril v perspektivnejše trge.«