Številni borzni vlagatelji ugibajo o posledicah političnih spremembah na Bližjnem vzhodu za borzne trge. Gre za pozitivna ali negativna dogajanja?
Poleg vsega, so se okrepile še možnosti o zvišanju obrestnih mer v Evropski uniji glede na nepričakovan vzpon inflacije. V ZDA za zdaj problem inflacije ni tako velik.
Wall Street ne mara negotovosti. Dogajanja si investitorji sedaj razlagajo različno, kar kažejo tudi močna nihanja borznih indeksov tako zaradi arabskih dogajanj kot tudi dvigajoče se inflacije. Borzni investitor je vedno znova prisiljen preučevati nekatere generalne okoliščine, ki se tičejo geopolitike in obrestnih mer.
Na oboje, v tem trenutku, precej vpliva libijska revolucija. Gre za vprašanje cen nafte, ki so ob zadnjih dogajanjih precej poskočile, ob tem pa še povečale možnosti dviga cen, na kar je pred dnevi opozoril tudi šef ameriških Zveznih rezerv, Ben Bernanke. Trenutna dobava libijske nafte je ustavljena, po tem, ko je Gadafi, z večanjem črpanja te pomembne surovine ,za svetovni biznis dolgo časa veljal za kooperativnega človeka. Tujim naftnim družbam je dovoljeval postavitev novih naftnih vrtin, to pa mu je odpiralo politična vrata v večjem delu sveta.
Večina svetovne politike je sprejela njegovo igro in za mnoge je postajal Gadafi dober poslovni partner.
Dober partner ni bil edino za nekdanjega ameriškega predsednika Reagana, ki je, pred 25-imi leti, libijskega avtokrata označil za »steklega psa« in ukazal bombardirati njegovo rezidenco v Tripoliju. Čeprav gre za preteklost je morda smiselno iz vsega izvleči poduk. Kar je dobro kratkoročno, ni nujno, da je tudi dolgoročno in obratno. Če je bilo prej kratkoročno pozitivno to, da se je na Bližnjem vzhodu črpalo čim več nafte in plina je bilo dolgoročno negativno to, da je bilo črpanje preveč odvisno od enega samega človeka. Koncentracija moči in vpliva je vedno bila, in bo, slaba okoliščina tako za svetovno gospodarstvo kot finančne trge.
Glede na to, je mogoče na dogajanja v Severni Afriki sedaj gledati iz pozitivne plati. Če se bo iz vstaj v Egiptu, Libiji in drugod izcimil gospodarski liberalizem, od katerega bodo imeli koristi tudi običajni ljudje, potem lahko pričakujemo precej stabilnejšo naftno preskrbo. Črpanje ne bo odvisno od monopolov tega ali onega avtokrata, temveč od interesov arabskega prebivalstva, ki jih bodo vodili tržni vzgibi. Več črpanja bi pomenilo tudi povečanje njihovega standarda, posledično pa bi okrepljena kupna moč tudi povečala prodajo multinacionalk v tem delu sveta. Najbrž je to razlog soglasja med ZDA in Kitajsko glede vprašanja Gadafijevega odhoda. Ko bo odšel, bodo nastali novi in večji prodajni trgi. Padec cen energentov bi bil dodatni učinek prostega trga na Severu Afrike. Vendar so to dolgoročni procesi.
Glede na to, je mogoče na dogajanja v Severni Afriki sedaj gledati iz pozitivne plati
To so, za zdaj, želje in morda tudi špekulacije prenekaterega dolgoročnega investitorja. Čeprav Obama dobro igra svojo vlogo pravičnega razsodnika in ga množice v nemirnih regijah sprejemajo pozitivno, pa so njegove poteze v zvezi z ameriškim proračunom vse prej kot dobre. Morda slednje na zunaj delujejo kot nujno potrebne. Podobno kot je bilo prej »nujno« potrebno sodelovanje z Gadafijem. Vendar prevelika državna regulacija na gospodarskem področju otežuje konkurenčnost ameriškega gospodarstva in precej prispeva k rasti proračunskega primanjkljaja ter monopolizmu.
Kratkoročno je sicer Obamova politika za borze ugodna in za verjeti je, da bo z njo nadaljeval do volitev 2012, ko si bo s »socialnimi darili« prizadeval za vnovično izvolitev. Mislim, da kakršna koli že bodo prihodnja borzna gibanja, pa močnega borznega vzpona na zahodnih trgih, brez korenitejših gospodarskih sprememb tako v ZDA kot Evropski uniji, ne bo. Do teh bo slej ko prej moralo priti. Deregulacija in zvišanje obrestnih mer bosta v prihodnjih letih verjetno postali glavni temi razvitih borznih trgov.
Ker se tedaj utegne konkurenčni boj med podjetji na svetovnem in lokalnih trgih okrepiti, zadolževanje korporacij pa podražiti je morda zdaj primerneje več vlagati v neciklične delnice, ki so manj ranljive na zaostritve na prodajnih trgih. Dokler ne pride do, prej omenjenih, dolgoročnih procesov.
