Svetovna javnost je z navdušenjem sprejela novico o odhodu dolgoletnega egiptovskega diktatorja Hosnija Mubaraka, s čemer se je odprla pot k demokraciji v tej s tradicijo in kulturo bogati arabski državi. Teden dni kasneje je postalo jasno, da so dogodki v Egiptu povzročili pravi domino efekt v regiji.
Prebivalci Bahrajna zahtevajo demokracijo, Jemenski študenti pozivajo k takojšnjemu odstopu predsednika, protestanti pa pozivajo k odstopu tudi Libijskega voditelja Muammerja Gadafija, ki deželi z železno roko vlada že od vojaškega udara leta 1969. Pričakovano se je na zaostrovanje razmer na bližnjem vzhodu odzvala cena surove nafte.
Tržna cena sodčka surove nafte (Brent) je od začetka demonstracij v Egiptu do danes povzpela preko magične meje 100 dolarjev za sodček, od septembra preteklega leta pa je njena tržna vrednost poskočila že za 30 odstotkov (merjeno v dolarjih). Več kot očitno so k rasti cene nafte prispevala dogajanja na bližnjem vzhodu, morebitno širjenje nezadovoljstva med prebivalstvom in dodatno zaostrovanje razmer, ki se je začelo v Egiptu, v ostalih arabskih državah pa lahko še dodatno prilije olje na ogenj.
Največjo nevarnost predstavlja poslabšanje razmer pri pomembnejših naftnih proizvajalcih
Pričakovati je, da bo z vsakim poročilom o novih smrtnih žrtvah demonstracij naftni trg vedno bolj zaskrbljen nad nemoteno dobavo surovine, vedno bolj skrb vzbujajoča pa je tudi zlovešča prisotnost iranskih vojnih ladij v bližini sueškega kanala, ki predstavlja pomembno prometno žilo, ne samo za surovo nafto ampak tudi za ostale dobrine. Strah o potencialnem izbruhu nasilja v bližini Sueškega kanala, ki bi potencialno lahko oviral promet ali v najslabšem primeru povzročil njegovo zaprtje, se že odraža tudi v postopni rasti cen tankerskih prevozov, kar se lahko odrazi tudi v nadaljnji rasti surove nafte.
Najverjetneje največjo nevarnost za rast cene nafte predstavlja poslabšanje političnih razmer pri pomembnejših naftnih proizvajalcih, kot so Iran, Libija ali celo Sirija, kar bi predstavljalo bistveno večjo motnjo v globalni oskrbi, saj omenjene države k svetovni ponudbi prispevajo bistveno večji delež proizvodnje kot Egipt, Jemen ali Bahrajn.
Naložba v energetski sektor se lahko letos izkaže za dobičkonosno potezo
Gibanje tržne vrednosti surove nafte močno oblikuje usodo energetskih in surovinskih družb, kar empirično potrjuje tudi visoka mera korelacije med gibanjem tržne vrednosti nafte in tržne vrednosti delniških tečajev; 86-odstotna z energetskimi družbami in presenetljivo višja, 93-odstotna s surovinskimi družbami (merjeno od leta 1999 do danes). Z vidika trenutnih tržnih priložnosti je zanimiv podatek, da so po odboju v letu 2009 tečaji delnic energetskih družb bistveno zaostali tako za rastjo tržne vrednosti surove nafte kot tudi za rastjo vrednosti delnic surovinskih podjetij. Upoštevajoč zgodovinsko relacijo med omenjenimi segmenti ter morebitno nadaljevanje visokih cen surove nafte, se lahko naložba v energetski sektor letos izkaže za dobičkonosno potezo.
