Legendarni borznik Andree Kostolany, ki bi te dni praznoval 109-ti rojstni dan, bi imel o trenutni borzni situaciji marsikaj za povedati. Tako o dogajanjih na Wall Streetu, Frankfurtu, Šanghaju kot na drugih manj opaznih svetovnih finančnih trgih.
Osnovno vprašanje, ki bi ga mu sedaj povprečen investitor postavil bi se glasilo, kako je mogoč tolikšen razkorak med negativnimi finančnih kazalci kot so proračunski primanjkljaji večine držav, valutna neravnovesja, neravnovesja v plačilnih bilancah ZDA in Kitajske na eni, ter borznim bikom na Wall Streetu in zahodnoevropskih finančnih trgih na drugi strani?
Na kratek rok logika ne igra velike vloge, bistven je denar
Vsakdo, kdor kratkoročne borzne prognoze neposredno povezuje zgolj z gospodarskimi gibanji in subjektivnimi pogledi, ki se tičejo tempa rasti posameznega gospodarstva, je vedno znova razočaran. In presenečen. Na kratek rok, je dejal Kostolany, na borzi logika ne igra velike vloge, temveč njeno vlogo prevzame faktor, ki se mu reče denar. Čeprav so drugi, prej našteti faktorji vezani na finančno-gospodarska neravnovesja negativni je dejstvo, da je likvidnost po Bernankejevem, novembra začetem programu kvantitativnega popuščanja – ki pomeni dolivanje gotovine v obtok – pozitivna. In borza raste. Kostolany bi s tem v zvezi tudi še enkrat ponovil zakaj so ekonomisti slabi borzni prognozerji. Preveč problemov, namreč, vidijo tam, kjer jih borza ne vidi, po drugi strani pa premajhen poudarek pripisujejo dejavnikom, ki so za finančne trge bistveni.
Optimisti so slavili, pesimisti žalovali
Mar to pomeni, da bi morali borzni vlagatelji gospodarske analize sedaj zavreči? To ne, ne bi se pa, v tem trenutku, smele znajti na vrhu pisalne mize ali nočne omarice borznega investitorja. Začasno. Čeprav jih sedaj kaže držati v spodnjem delu kupa naših dokumentov s katerimi se ukvarjamo, pa jih bo čez čas zopet potrebno potegniti na plano – dolgoročno bodo imele usoden vpliv na tečaje delnic. Toda živimo v sedanjosti. Kdor je v preteklih mesecih videl preveč strahov in se držal depozitov je pridelal potencialno izgubo.
Optimisti so slavili, pesimisti žalovali. Dow Jones je v zadnjih petih mesecih zrasel za 22%, Dax za 23% Eurostox za 15%, kitajski borzni indeks Shanghai SE Composite za 7% itd. Kako bo z delnicami v bodoče? Čudežne krogle s katero bi bilo to moč natančno ugotoviti, nima nihče. Zato se je treba zadovoljiti z grobimi ocenami. Menim, da se je pri ocenjevanju bodočih borznih ali natančneje delniških gibanj, sedaj, smiselno osredotočiti na nekatere parametre in jih pri naložbenih odločitvah upoštevati. Morda niti ni najbolj smiselno tuhtati katere delnice bi bile kot naložba najbolj zanimive. Če nas zanima predvsem to, se je treba preusmeriti na podrobnejše študije bilanc podjetij in poglobljene analize le-teh, ki jih še najbolje pokriva Benjamin Graham v knjigi Modri investitor; katera govori o investiranju po principu notranje vrednosti podjetja.
Če pa iščete zgolj strateško usmeritev in vlagate v indeksne sklade, vam bodo naslednja razmišljanja morda zadosti pomagala. V tem trenutku, kaže predvsem spremljati dva podatka, ki sta bistvena za razpoloženje vlagateljev na Wall Streetu: donose 10 letnih ameriških obveznic in stopnjo nezaposlenosti v ZDA.
Gospodarstvo mora biti za rast delnic vsaj v nevtralnem položaju
Najbolj zaželena kombinacija, ki bi še naprej podpirala borzni vzpon, bi vsebovala naslednjo zmes: donos omenjenih obveznic na ravni okoli 4-ih odstotkov letno in nezaposlenosti med 9-imi in 10-imi odstotki. Zakaj? Trenuten donos ameriških desetletnih državnih obveznic pri 3,7 odstotkih do donosa kaže na zadostno likvidnost finančnih trgov, kar je za borzo primarnega pomena. Če bi se ta odstotek naglo dvigal, bi to pomenilo dvig obrestnih mer tudi za ameriška podjetja in prebivalstvo, kar bi gospodarstvo ponovno potisnilo v recesijo. To za delnice ne bi bilo dobro. Gospodarstvo mora biti za rast delnic vsaj v nevtralnem položaju, če pa bi ob sedanjem stanju obrestnih mer še naprej raslo, bi to za delnice pomenilo enako kot dodajanje kisika v ogenj. Sedanja situacija zdaj tako tudi kaže in Dow Jones je zadnje mesece poznal le smer navzgor.
Glavna naloga Fed je skrbeti za zaposlenost Američanov
Vendar, je od tega kar smo povedali gotovo še pomembnejša politika Fed (ameriške centralne banke), glede obrestnih meri in programa odkupa državnih obveznic, v prihodnjih mesecih ali letu. Če morda nespremenjen nivo obrestnih mer ni sporen, pa je veliko vprašanje nadaljevanje politike kvantitativnega popuščanja. Najpomembnejši kriterij, ki bo vplival na prihodnje Bernankejeve odločitve bo nezaposlenost. Ameriška centralna banka ima, namreč, v svojem statutu zapisano, da je njena prva naloga skrbeti za zaposlenost Američanov in, če bo ta še naprej nad 9-imi odstotki, potem bo obresti pustila pri miru, saj bo hotel FED s poceni denarjem spodbuditi podjetja za investiranje in odpiranje novih delovnih mest. A pozor: nezaposlenost le ne sme preveč poskočiti. Če bi se povečala na 12, 13 ali več odstotkov, bi to na trgu že pomenilo močno kontrakcijo oziroma gospodarsko depresijo, kar borza nikakor ne bi dobro sprejela.
Kostolany: »Kdor hoče dobro spati kupuje obveznice, kdor hoče dobro jesti pa delnice«
Parametri morajo torej ostati zmerni – njihove vrednosti se ne smejo preveč izboljševati in ne preveč slabšati. Prehitra gospodarska rast, bi namreč, poleg vsega, iz borze pobrala precej denarja in ga preselila v realni sektor, oziroma investicije v nove kapacitete. Prešibka gospodarska rast pa bi vzbudila strahove o depresiji in denar bi ostal v trezorjih.
Borzni vlagatelji ima tako sedaj, če seveda hoče, veliko dela z vso to kombinatoriko. Ki dela sive lase in vzbuja stalno negotovost. Toda, gotovosti pri delnicah ne gre iskati. Velja se spomniti Kostolanyjevega reka: kdor hoče dobro spati kupuje obveznice, kdor hoče dobro jesti pa delnice. A obstaja bojazen, da bodo tisti, ki sedaj še kupujejo obveznice oziroma vlagajo v depozite, naslednji delniški vzpon v celoti prespali.
