Mesečni pregled Vzajemcev: Januarja je presenetil Balkan

Mesečni pregled Vzajemcev: Januarja je presenetil Balkan

Začenjamo z novimi mesečnimi pregledi trga vzajemnih skladov, ki so edinstveni z vidika pregleda donosnosti in neto denarnih tokov. Najvišjo dodano vrednost za vlagatelje prinašajo predvsem primerjave donosnosti in denarni tok posameznih geografskih področij (globalni trgi, trgi v razvoju, razviti trgi) in pregled ter primerjava posameznih gospodarskih panog.

Januarja so pozitivno presenetili balkanski kapitalski trgi. Borzni indeksi v regiji so beležili nadpovprečno rast in ta se je odrazila tudi na gibanju VEP vzajemcev, ki imajo sredstva naložena v omenjeni regiji. Ljubljanska borza je ponovno razočarala, indeks SBI TOP je januarja izgubil poldrugi odstotek. Korekcija na trgih v razvoju pa je znižala vrednosti točk vzajemcev, ki vlagajo na te trge. Skupna donosnost domačih vzajemcev je v januarju znašala -1,43%.

Prvi mesec letošnjega leta so zaznamovali inflacijski pritiski v razvitih gospodarstvih. Sredi januarja se je v ZDA začela sezona objav poslovnih rezultatov zadnjega četrtletja 2010, ki so bili večinoma nad pričakovanji. V Evropi so nekoliko popustili strahovi o težavah najbolj zadolženih članic evroobmočja po uspešnih avkcijah državnih obveznic.

Proti koncu meseca so Bližnji vzhod zajeli protesti, ki so sprva spravili s položaja tunizijskega predsednika Ben Alija in se nato razširili še na nekatere druge države v regiji, kjer velja posebej izpostaviti nemire v Egiptu, ki so negativno vplivali na sentiment vlagateljev po celem svetu.

IndeksSprememba januar v %
Valuta
DAX (Nemčija) 1,49 EUR
CAC 40 (Francija) 4,10 EUR
FTSE 100 (V. Britanija) -0,63 GBP
S&P 500 (ZDA) 2,27 USD
SHANGHAI COMPOSITE (Kitajska) -1,23 CNY
HANG SENG (Hong Kong) 1,35 HKD
NIKKEI 225 (Japonska) -1,10 JPY
SENSEX 30 (Indija) -11,12 INR
BOVESPA INDEX (Brazilija) -4,84 BRL
ZLATO -4,43 USD
EUR/USD 2,58
EUR/JPY 3,49
Podatki so za mesec januar 2011. Prikazani podatki so v izvornih valutah. Spremembe so izračunane na podlagi otvoritvenega tečaja na prvi trgovalni dan v mesecu in zaključnega tečaja na zadnji trgovalni dan v mesecu. Vir: YahooFinance, Bloomberg, ECB.

Vzpodbudna novica je prišla s strani Mednarodnega denarnega sklada, ki je optimističen glede rasti svetovnega gospodarstva, saj naj bi ta v letošnjem letu znašala 4,4 odstotke, kar je 0,2 odstotne točke več od napovedi oktobra lani. Po ocenah IMF naj bi imele razvite države 2,5-odstotno gospodarsko rast, države v razvoju pa 6,5-odstotno gospodarko rast.

ZDA

V ZDA je Alcoa Inc. tradicionalno začela sezono objav četrtletnih rezultatov in več kot polovica podjetij je objavila rezultate, ki so presegli napovedi analitkov. Sredi meseca je med drugim presenetil Apple Inc. in sicer z objavo novice o začasnem odhodu ustanovitelja in izvršnega direktorja Stevea Jobsa zaradi zdravstvenih težav, kar je povzročilo približno pet-odstotni padec tečaja delnice. V naslednih dneh sta objavi pozitivnih rezultatov in podatka o prodaji iPada v lanskem letu pomiril vlagatelje.

Evropa

V januarju smo bili priča avkcijam državnih obveznic problematičnih evropskih držav, in sicer Portugalske, Italije in Španije. Uspešna izdaja omenjenih obveznic kot tudi pozitivne objave gospodarskih kazalcev največjega evropskega gospodarstva so pomirile vlagatelje na stari celini. Gospodarsko zaupanje v Nemčiji je na najvišji ravni v zadnjih dvajsetih letih. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave IFO iz Münchna, se je januarja glede na december zvišal za 0,5 na 110,3 točke in s tem dosegel novo najvišjo vrednost. Države evropske monetarne unije so januarja zabeležile 2,4 – odstoten dvig cen na letni ravni. Inflacija se je tako povzpela na najvišjo raven po oktobru 2008.

Trgi v razvoju

Na trgih v razvoju smo januarja beležili korekcijo tečajev. Med slabšimi je bil indijski trg, ki je izgubil več kot deset odstotkov, medtem ko je kitajski indeks izgubil približno tri odstotke. Kitajska centralna banka se je še naprej borila proti inflaciji in ponovno dvignila obvezne rezerve največjih kitajskih bank, ki sedaj znašajo 19 odstotkov. Cene nepremičnin so se medtem zvišale že devetnajsti mesec zapored.

Januarja je presenetil balkan. Indeksi v regiji so beležili nadpovprečno rast. Rast se je odrazila tudi na gibanju VEP vzajemnih skladov, ki imajo sredstva naložena v omenjeni regiji. Ljubljanska borza je ponovno razočarala, indeks SBI TOP je januarja izgubil poldrugi odstotek.
Januarja so regijo Bližnjega vzhoda in Severne Afrike zajeli protesti. V spirali nasilja se je sprva znašla Tunizija, kjer je  po 24 letih vladanja odstopil predsednik Ben Ali. Protesti so se nato razširili še na nekatere druge države v regiji. Konec meseca je egiptovska državna televizija spročila, da je vlada razrešena. 28. januarja pa je Egipt po 30-letih predsedovanja Mubaraka dobil tudi prvega podpredsednika. Zatem se je umaknil tudi Mubarak.

Trgovci z nafto se bojijo, da utegnejo napetosti v regiji ogroziti transport nafte prek Sueškega prekopa. Tako je nafta Brent prvič po letu 2008 presegla mejo 100 dolarjev za sod.

Pregled vzajemnih skladov

Delniški skladi

Med vzajemnimi skladi so bili januarja najuspešnejši skladi, ki imajo sredstva naložena na Balkanu. Glede na letno oz. triletno spremembo pa se ti skladi še vedno nahajajo na dnu lestvice donosnosti glede na ostale vzajemne sklade.

Najuspešnejši je bil NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški, ki je pridobil osem odstotkov in ki ima največ sredstev v upravljanju naloženih na trgih Hrvaške in Srbije (33,56 odstotka in 23,81 odstotka, skupaj 57,37 odstotka).

Sledi mu ALTA BALKAN SELECT, ki je zrasel za 6,19 odstotka. Za razliko od prejšnjega ima sklad največ sredstev v upravljanju v Srbiji in v Bosni in Hercegovini (33,30 odstotka in 28,10 odstotka, skupaj 61,40 odstotka). Na Hrvaškem pa ima le dobre štiri odstotke sredstev.

Tretjeuvrščeni sklad KD Balkan je končal mesec 5,44 odstotka nad izhodiščem. Sklad ima največ sredstev naloženih v Sloveniji in na Hrvaškem (34,83 odstotka in 17,93 odstotka, skupaj 52,76 odstotka). V Srbiji sklad investira 14,93 odstotka vseh sredstev.

Obvezniški skladi

Med obezniškimi skladi ni bilo zaznati vidnejših premikov. Najbolj donosen je bil PSP Pika, ki ga upravjajo Primorski skladi. Večji del sredstev ima naloženih v obveznicah domačih izdajateljev.

Infond Bond, ki je zasedel drugo mesto med obvezniškimi skladi je relativno nov sklad, saj je bil ustanovljen v drugi polovici leta 2010 s strani KBM Infond družbe za upravljanje. Sklad ima trenutno naloženih približno polovico sredstev v denarnih sredstvih, medtem ko je druga polovica naložena v obveznicah različnih izdajateljev (ni točnega podatka).

Tretjeuvrščeni obvezniški vzajemni sklad je bil ALTA BOND. Sklad ima dokaj uravnoteženo razpršitev naložb med različnimi izdajatelji. Približno polovico vseh sredstev (57,4 odstotka) predstavljajo naložbe izdajateljev s strani Slovenije (15,9 odstotka), Nizozemske (12,7 odstotka), Francije (10,8 odstotka), Nemčije (9,3 odstotka) in Velike Britanije (8,7 odstotka).

Mešani skladi

Med mešanimi skladi se je najbolj izkazal NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi, ki je zrasel za 1,45 odstotka. Mešani vzajemni sklad ima približno polovico sredstev naloženih v obveznicah nekaterih držav z najvišjo bonitetno oceno z območja Nove Evrope, katerih naložbeno tveganje je nižje od naložbenega tveganja delnic.

Na drugo mesto se je z donosnostjo, ki je znašala dobre pol odstotka, uvrstil Infond Hrast. Vzajemni sklad ima 55 odstotkov sredstev naloženih v delniških naložbah, slabih 35 odstotkov v obveznicah, ostalo pa v denarnih sredstvih ter enotah drugih investicijskih skladov. Največji del naložb odpade na Slovenijo (49,70 odstotka).

Tretjeuvrščeni vzajemni sklad Abančna DZU MEŠANI ima 64,59 odstotka sredstev v delnicah, 22,86 odstotka v obveznicah, ostalo pa v denarnih sredstvih. Največ sredstev ima sklad naloženih v Sloveniji (20,07 odstotka), Franciji (18,92 odstotka) in Švici (13,34 odstotka).

Ostalo

Regijsko (ne)omejeni skladi

Med globalnimi vzajemnimi skladi je v preteklem mesecu najbolj izstopal Perspektiva: SpecialOpportunities, ki je pridobil slabe štiri odstotke. Večji del sredstev (72,27 odstotka) ima sklad naloženih na trgih Severne Amerike. Med sektorji najbolj izstopata sektorja Energetike in Finance, ki skupaj predstavljata 51,12 odstotka vseh sredstev sklada. Največja posamezna naložba sklada so enote Bank of America (5,28 odstotka).

Med skladi, ki sredstva v upravljanju nalagajo na razvite trge je bil najboljši ALTA EUROSTOCK, ki je januarja zrasel za 3,93 odstotka. Sklad svoja sredstva nalaga na razvite evropske trge. Največji delež sredstev je investiran na trgih Velike Britanije (32,10 odstotka), Francije (16,60 odstotka), Italije (13,30 odstotka) in Nemčije (13,30 odstotka). Sklad ima sredstva dokaj uravnoteženo razpršena med več sektorjev.

Med skladi, ki svoja sredstva nalagajo na razvijajoče se trge je bil najuspešnejši NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški, ki je pridobil osem odstotkov in ki ima največ sredstev v upravljanju naloženih na trgih Hrvaške in Srbije (33,56 odstotka in 23,81 odstotka, skupaj 57,37 odstotka).

Nasplošno gledano so bili januarja bolj uspešni tisti vzajemni skladi, ki svoja sredstva vlagajo na kapitalske trge razvitih gospodarstev. Najmanj donosni pa tisti, ki vlagajo sredstva na trge v razvoju kar je bila posledica korekcije kapitalskih tgov razvijajočih se gospodarstev v janurju. Gledano na vseh 133 domačih vzajemnih skladov, so ti zaključili mesec 1,43 odstotka v minusu.

Donosnosti posameznih sektorjev, tipov skladov

Med posameznimi sektorji je največ izgubila potrošnja. Sektor portošnih dobrin je januarja končal 3,45 odstotka pod izhodiščem, sektor osnovnih potrošnih dobrin pa 4,65 odstotka v minusu. Najbolj se je odrezal sektor telekomunikacij, ki je pridobil 0,09 odstotka.

Glede na tip sklada, so se domači vzajemci odrezali tako, kot bi jih razvrstili po stopnji tveganja. Najmanj donosni so bili tisti, ki so bolj tvegani in obratno. Delniški vzajemni skladi so januarja v povprečju izgubili 1,74 odstotka, mešani 0,48 odstotka, obvezniški 0,24 odstotka.

Najmanj donosni skladi preteklega meseca

Najmanj donosni januarja so bili skladi, ki imajo svoja sredstva naložena na trgih v razvoju ali v žlahtnih kovinah. Kot je že bilo omenjeno na začetku prispevka, se je indijski delniški indeks januarja znižal za petnajst odstotkov, kar se je poznalo na gibanju vzajemnega sklada ALTA INDIA (- 14,77 odstotka).

Drugi najmanj donosen sklad je bil Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME, ki ima večji del sredstev naloženih na trgih Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, ki so jo januarja pretresli številni protesti.

Na tretjem mestu se je znašel ALTA GOLD (- 11,62 odstotka). Januarska korekcija cene zlata se je poznala tudi na vrednosti delnic izdajateljev, katerih osnovna dejavnost oziroma ena od poglavitnih dejavnosti je proizvodnja, predelava ali poslovanje z žlahtnimi kovinami kar se je posledično odrazilo v gibanju točke omenjenega sklada.

Zanimivosti

Triglav Steber I s 17,6-odstotnim tržnim deležem največji slovenski vzajemni sklad

Konec januarja je bil navječji vzajemni sklad Triglav Steber I, ki je konec januarja s skoraj 356 milijoni evrov premoženja, imel približno 17,6-odstotni delež med vsemi domačimi vzajemnimi skladi. Sklad ima skoraj 223 milijonov evrov sredstev več kot drugo uvrščeni KD Galileo, ki se lahko pohvali s 133 milijoni evrov sredstev.

Skupni ČVS (čista vrednost sredstev) desetih največjih skladov znaša slabo milijardo evrov, oz. 49 odstotkov vseh sredstev, ki jih imajo vlagatelji v skladih domačih DZU, druga polovica sredstev pa odpade na preostalih 123 skladov. Po podatkih ATVP je na zadnji dan januarja leta 2011 imelo 420.820 vlagateljev v upravljanju v domačih vzajemnih skladih 2.042 milijonov evrov.

Med posameznimi domačimi družbami za upravljanje je ob začetku leta imela največji tržni delež Triglav DZU s 23,8-odstotnim deležem, sledijo ji KD Skladi (18,3 odstotkov), NLB Skladi (16,5 odstotkov) in KBM Infond (10,5 odstotkov).

Sredstva v upravljanju v VS po DZU na 31.12.2010

 

Povprečni slovenski vlagatelj še vedno nagnjen k visokemu tveganju

Glede na višino sredstev v upravljanju v posameznem tipu sklada so vlagatelji v domače vzajemne sklade še vedno zelo naklonjeni tveganju saj predstavljajo obvezniški skladi le 3,3 odstotka vseh sredstev v upravljanju.

Prevladujejo delniški skladi s 64,6 odstotnim deležem, sledijo jim mešani skladi s slabimi tridesetimi odstotki. Obvezniški skladi pa kot rečeno predstavljajo dobre tri odstotke vseh sredstev v upravljanju.

Deleži sredstev v upravljanju po tipu VS na dan 31. 1. 2011

 

Deleži sredstev v upravljanju v VS glede na regijo na dan 31. 1. 2011

Dva nova podsklada v ponudbi ALTA Skladov

ALTA Skladi je 10.1.2011, svoji ponudbi 22 vzajemnih skladov dodala dva nova podsklada:

• Obvezniški podsklad ALTA HIGH YIELD BOND
• Podsklad denarnega trga ALTA MONEY MARKET

ALTA HIGH YIELD BOND

ALTA HIGH YIELD BOND je prvi slovenski obvezniški vzajemni sklad, z naložbeno politiko usmerjeno v investiranje v t.i. “high yield” oziroma visokodonosne obveznice. Visokodonosne obveznice, so obveznice, ki jih izdajajo države ter javne ali zasebne družbe in nosijo bonitetno oceno BB+/Ba1 ali nižjo, s strani S&P ali Moody’s. So oblika naložbe, ki v sebi združuje najboljše lastnostni dveh glavnih naložbenih razredov: delnic in obveznic. Za ALTA HIGH YIELD BOND lahko rečemo, da nosi potencial donosnosti delniških vzajemnih skladov ob tveganju obvezniškega vzajemnega sklada.

ALTA MONEY MARKET

ALTA MONEY MARKET je sklad denarnega trga, ki se po varnosti uvršča povsem na vrh ponudbe Alta Skladov. Njegova naložbena politika je usmerjena v zagotavljanje enakomerne in zmerne dolgoročne rasti vrednosti sredstev ob nizkem tveganju ter visoki likvidnosti in varnosti naložb. Pričakovano donosnost sklada lahko primerjamo s kratkoročnimi bančnimi depoziti vendar s ključno prednostjo popolne likvidnosti naloženih sredstev, ki so vam na voljo v vsakem trenutku. Sklad je namenjen konservativnejšim vlagateljem, ki si želijo visoke stopnje varnosti in likvidnosti svoje naložbe, ter želijo varčevati kratkoročno (do 1 leta).

Priporoči članek prijatelju