Ali po izgubljenem desetletju za svetovne borze sledi desetletje vzpona?

Ali po izgubljenem desetletju za svetovne borze sledi desetletje vzpona?

Tečaji delnic v New Yorku, Frankfurtu in drugih evropskih metropolah nadaljujejo z rastjo. Skoki pri nekaterih papirjih so bili v zadnjem tednu presenetljivo visoki, posebej ko je šlo za podjetja, ki so imela poprej »probleme«, potem pa so se ti problemi izkazali za manjše od načrtovanih.

Staviti na delnice obkrožene s slabimi novicami

Učinek presenečenja oziroma »turn arround« je pogostokrat omenjal nekdanji borzni maestro Andree Kostolany, ki je pogosto kupoval v depresivnih časih oziroma stavil na delnice, obkrožene s slabimi novicami. Te novice spremljajo depresivni borzni tečaji in v določenem momentu imajo »slabe« delnice le tako imenovani trdni vlagatelji. Ponavadi pa slej ko prej pride do dobrih novic iz gospodarstva, pozitivnih informacij okoli podjetij, njihovih poslovnih obetov, kar povečuje optimizem. Ker pa so tedaj papirji v rokah maloštevilnih trdnih vlagateljev, interes kupcev pa narašča – tečaji skočijo.

Nekaj podobnega se je v zadnjih dneh dogajalo pri delnicah Boeing, Deutsche Telekom, Ford in drugih znanih blue chipih. V povprečju je šlo za deset in več odstotne skoke v tednu dni.

Strokovnjaki si glede finančnih trgov niso enotni

Ali je to začetek novega trenda rasti teh in podobnih papirjev oziroma delnic nasploh, po izgubljenem desetletju med 2000 in 2010? Strokovnjaki si, kot vedno, ko gre za finančne trge niso enotni. Lloyd Blankfein, direktor Goldman Sachsa, je v intervjuju na mreži CNBC, na začetku maja dejal, da bodo posledice nedavne finančne krize trajale še nekaj časa. Glede bančnih delnic, je njegova previdnost najbrž upravičena.

Drugi vidijo glavne probleme predvsem v južnoevropskih evrskih državah, katerih obveznice naj bi se čez nekaj tednov znova začele ceniti (njihovi donosi torej naraščati), kar naj bi spodneslo evropske borze. Mike Gallagher, direktor raziskovalnega inštituta IDEAglobal, sredi julija napoveduje padec indeksov Eurostoxx 50 in DAX za 10%. Toda ravnanje Bernankeja in Draghija napeljuje na nadaljevanje borzne rasti.

Pred več desetletji bi lahko v podobnih situacijah dokaj zanesljivo napovedali, da sledi dolgotrajen borzni bik. Tudi sedaj lahko govorimo o borznem biku. Vendar je treba vedeti, da na borzi danes delujeta dva dejavnika, ki sta se pojavljala tudi že v preteklosti in lahko občasno tega bika onesposobita. Razlika je, da danes delujeta z večjo intenzivnostjo.

Povečuje se obseg kreditov za delniške naložbe

Prvi so višji vzvodi trgovanja, ali po domače povedano, na globalni ravni se zopet povečuje obseg kreditov, ki gre za delniške naložbe. Ljudje bi gotovo hoteli vedeti, koliko je teh kreditov v želji, da bi pravočasno izstopili iz borze. Toda te statistike žal ni na voljo. Nima je niti vsemogočni Ben, šef najbolj obveščene finančne institucije na svetu, ameriških Zveznih rezerv.

Borzni vlagatelj tako lahko le približno ugiba o pregretosti borznega trga. V pomoč mu je lahko fundamentalna analiza posameznih delnic ter ocena o prisotnosti špekulativnega faktorja. Nakupe lahko usmerja glede na moč in realnost teh špekulacij.

Boeing ima naročila za nove Airbuse še za deset let in več. Deutsche Telekom misli graditi, namesto žičnih, brezžična omrežja za novogradnje, da bi privarčeval pri stroških. Ford misli nadaljevati z varčnimi avtomobili in računa na izboljšanje gospodarskega stanja v ZDA.

Vsemu temu se reče pričakovanja ali špekulacije. Nekatere so bolj realne, druge manj. Dobra stran pri naštetih podjetjih je, da so te novonastale špekulacije mlade, kratkega veka, kar daje možnost, da bo v te in podobne papirje vstopilo še precej vlagateljev. Posebej po tem, ko so iz teh in podobnih papirjev v preteklem desetletju vlagatelji množično izstopali.

Vpliv obrestnih mer na borzno prihodnosti

Druga borzna okoliščina so obrestne mere na trgu, ki so odločilni dejavnik o borzni prihodnosti. Od obresti je odvisno marsikaj: cena kreditov po katerih si izposojajo države, podjetja in potrošniki. Od cene denarja je odvisna tudi pripravljenost za vlaganje v bolj tvegane posle, kar je tudi pomemben dejavnik za borzno rast.

Nizke obresti povečujejo pripravljenost investitorjev za delnice. Posebej, če so donosi obveznic nizki. Za zdaj stojijo varne ameriške državne obveznice pri 1,90% letnem donosu do dospetja, kar je za lastnike delnic zelo ugodna okoliščina. Manj ugodna novica je, da je ta donos še pred mesecem dni znašal le 1,70%. Toda zaradi enega oblaka na nebu, še ne gre biti plat zvona. Toča, če se izrazim v prispodobi, na borzi zdaj še ni verjetna – enkrat pa se bo zgodila.

Dilema, ali investirati, ali ne, bo vedno prisotna. Toda tisti, ki čaka, ugiba in povsod vidi »nevarnost toče«, bo čez desetletje morda ugotovil, da je zamudil veliko. Zaenkrat prave alternative za delnice namreč ni videti. Kdor je v prejšnjem desetletju na borzi izgubil ima za seboj izgubljeno desetletje. Kdor bo zaradi tega za vedno zapustil investiranje v delnice, pa utegne imeti izza sebe dve izgubljeni desetletji.

Priporoči članek prijatelju