Aprila so svetovni delniški trgi ostali blizu ravni s konca marca, ponovno pa je bila prisotna precejšnja divergenca v donosih različnih trgov. Globalni delniški trgi so na mesečni ravni nekoliko izgubili, ob čemer pa so se okrepili kapitalski trgi v Evropi.
Evropski trgi so v aprilu pridobili 0,94 odstotka vrednosti, medtem ko so delniški trgi v ZDA izgubili 1,03 odstotka svoje vrednosti, merjeno v evrih. Ponovno smo bili priča razliki med donosi trgov v razvoju in razvitih trgov, saj so trgi držav BRIC so izgubili 1,6 odstotka svoje vrednosti.
Po tem ko je iz ZDA od začetka leta prihajal stabilen tok pozitivnih makroekonomskih podatkov, pa so le-ti v aprilu nakazali na poslabšanje. Predvsem so kapitalske trge razočarali podatki o industrijski proizvodnji, potrošnji in trgu dela, kar je z mize umaknilo razprave o zaključku programa kvantitativnega sproščanja.
Pričakovana upočasnitev ZDA
Upočasnitev gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju je v ZDA sicer pričakovana kot posledica znižanja davčnih spodbud in manjših izdatkov države. Je pa določeno razočaranje prinesel podatek, da so Združene države Amerike v prvem četrtletju rasle »zgolj« 2,5 odstotka, medtem ko je finančna javnost pričakovala 3-odstotno rast. Slabše podatke o industrijski proizvodnji pa smo v aprilu zaznali po celem svetu, predvsem je razočarala Kitajska, kjer gospodarstvo še vedno raste, vendar manj, kot so pričakovali analitiki. V Evropi je slabšanje gospodarske aktivnosti poleg perifernih držav opazno tudi v Franciji in Nemčiji, kljub temu pa so umiritev razmer v Italiji, kjer so dobili novega mandatarja, ter rezultati podjetij povzročili dvig delniških indeksov.
Rezultati podjetij v prvem četrtletju skladni s pričakovanji
Skrbi glede globalne gospodarske aktivnosti so se odrazile tudi v dejstvu, da sta sektor materialov in sektor energije mesec zaključila z največjim padcem vrednosti, 3,97 odstotka oziroma 2,31 odstotka, merjeno v evrih. Rezultati podjetij v prvem četrtletju so bili v povprečju skladni s pričakovanji in so vsaj delno potrdili napovedi o postopnem dvigu globalne gospodarske aktivnosti, niso pa prinesli večjih pozitivnih presenečenj.
Trgi v razvoju navzdol
Trgi v razvoju so v aprilu nadaljevali negativen trend. Najslabše se je odrezala Rusija, kjer je delniški indeks upadel za okoli 6 odstotkov na podlagi političnega tveganja ter znižanja cen nafte in naravnega plina. Na Kitajskem je delniški indeks upadel za 1,5 odstotka, analitike pa je najbolj razočaral podatek, da je v prvem četrtletju BDP porasel za 7,7 odstotka, kar je več od uradne napovedi vlade, vendar manj od pričakovane 8-odstotne rasti.
Slovenija v središču
V aprilu je bila v središču pozornosti mednarodne finančne javnosti tudi Slovenija. Po drastičnem povečanju stroškov zadolževanja konec marca so se vrstila ugibanja o tem, ali potrebujemo pomoč Evrope in ali bomo zanjo zaprosili. Po sestankih premierke v Bruslju in obljubi, da bo sanacijski program pripravljen do 8. maja, ter predstavitvenih sestankih ministra Čuferja s tujimi investitorji so se razmere na obvezniškem trgu nekoliko umirile. Konec meseca pa je zaznamovala predvsem presenetljiva objava bonitetne agencije Moody's, ki je Sloveniji znižala bonitetno oceno. Naša država se je tako pridružila Grčiji in Portugalski v tako imenovanem špekulativnem razredu. Kljub znižanju ocene je na podlagi ohranitve bonitetne ocene pri bonitetnih hišah S&P ter Fitch Slovenija v prvih dneh maja uspešno izdala za 3,5 milijarde dolarjev denominiranih obveznic, zanimanje vlagateljev pa je bilo izjemno. Seveda pa novo zadolževanje glede na stanje v državi ni bilo poceni, zahtevana donosnost za 5-letno obveznico je bila 4,95 odstotka, za 10-letno pa 6 odstotkov. Na podlagi špekulacij o prodaji državnih podjetij je dober mesec je zabeležil tudi slovenski delniški trg, saj je indeks SBITOP pridobil okoli 7 odstotkov.
Obveznice držav PIIGS v aprilu pridobile na vrednosti
Obveznice držav PIIGS, predvsem Španije in Italije, so na podlagi znižanja politične negotovosti ter pozitivnih signalov s strani Evrope v aprilu pridobile na vrednosti. Tako se je donosnost italijanske 10-letne državne obveznice znižala pod 4 odstotke, zahtevana donosnost španske 10-letne državne obveznice pa je konec meseca aprila znašala okoli 4,1 odstotka.
