Zadnji dan aprila je bonitetna hiša Moody’s objavila novico o znižanju bonitetne ocene državnega dolga Slovenije z Baa2 na Ba1 oziroma na raven »smeti«. Navedli so tri razloge za svojo odločitev: slabo stanje v bančnem sektorju, razmere na področju javnih financ in vprašljivo sposobnost dostopa Slovenije do virov financiranja.
Ključno vprašanje, ki se takoj pojavlja, je: »Ali je to konec?« Moody’s je ena izmed treh sistemskih bonitetnih hiš, zato je mnenje te agencije seveda pomembno. Ni pa to edini vir informacij o stanju v Sloveniji. Preostali dve agenciji, Standard & Poor’s in Fitch, še vedno držita Slovenijo na ravni A-, ki je v primeru obeh bonitetnih hiš štiri nivoje nad špekulativno oceno. Možni razlagi sta dve: bodisi bonitetne agencije zamujajo z znižanjem svojih ocen glede na višino zahtevane donosnosti slovenskih državnih obveznic bodisi so se finančni trgi pretirano odzvali in lahko pričakujemo znižanje zahtevanih donosnosti.Barclays v svojih analizah, objavljenih 18. aprila in 1. maja, predstavlja svoj pogled na razmere v Sloveniji.
Stanje v bančnem sistemu problematično
Banka se strinja z Moody’s, da je stanje v bančnem sistemu problematično, kar glede na visoke deleže slabih posojil, nizko kvaliteto upravljanja bank in zavlačevanje pri začetku delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke niti ni presenetljivo. Kljub temu je verjetnost skorajšnjega delovanja slabe banke visoka. Prav uspešnost DUTB je po mnenju Barclays ključni dejavnik izboljšanja stanja v bankah. Nezanemarljiv problem za Moody’s predstavlja tudi potencialna rast državnega dolga s 54 odstotkov BDP konec leta 2012 na 70 do 75 odstotkov po koncu reševanja slovenskih bank, Barclays pa pričakuje 75 odstotkov v letu 2015.
Višina državnega dolga Slovenije merjena v odstotkih BDP med najnižjimi v EU
Obe instituciji se strinjata, da je rast državnega dolga do nevzdržnega nivoja malo verjetna, v veliki meri tudi zato, ker je trenutna višina državnega dolga Slovenije merjena v odstotkih BDP med najnižjimi v EU. Tretji razlog Moody’sovega ukrepanja odraža negotove pogoje dodatnega zadolževanja in visoko občutljivost na razpoloženje vlagateljev. Ali lahko Slovenija vpliva na ceno, po kateri se zadolžuje – tako imenovano zahtevano donosnost? Država lahko nekoliko zmanjša potrebe po dodatnih sredstvih s pomočjo prodaje državnih deležev v podjetjih, uravnoteženjem javnih financ in uspešnim reševanjem bančnega sistema.
Potrebujemo pozitiven signal
Pomagalo bi tudi redno signaliziranje vlagateljem, da Slovenija ve, kaj dela, in je pripravljena sprejeti nepopularne ukrepe. Kot pozitivno je vredno izpostaviti, da se po objavi novice o znižanju bonitetne ocene cena zadolževanja ni ponovno dvignila, ravno nasprotno, donosnost do dospetja državne obveznice, ki zapade leta 2021, se je celo nekoliko zmanjšala.Moramo priznati, da je Slovenija v težavah, za katere je v veliki meri kriva sama, vendar problemi niso nerešljivi, samo potruditi se je treba in imeti kanček sreče.
