Z aprilom se je zaključilo prvo poslovno četrtletje. Ameriški indeks S&P je presegel zgodovinski vrh, vendar ugibanja o tem, kako so se podjetja izkazala v prvem četrtletju in kaj to pomeni za drugo četrtino leta, so se šele začela. Japonska centralna banka je za razliko od evropske in angleške presenetila z dodatnimi monetarnimi ukrepi za zagon gospodarstva.
Ameriški indeks S&P 500 je v tem tednu presegel svoj zgodovinski rekord, kjer pa ni ostal dolgo. Nekoliko slabši makroekonomski podatki so sprožili ugibanja o nadaljnjem gibanju gospodarske aktivnosti. Indeks proizvodne aktivnosti se je po podatkih Institute for Supply management znižal za slabe tri odstotne točke na 51,3 odstotka. Zahtevki za nadomestila za brezposelnost so se tretji zaporedni teden povečali na nivo 385,000 sezonsko prilagojenih zahtevkov. Po drugi strani so se investicije v gradbenem sektorju, po januarskem padcu, februarja okrepile na vsega 885,1 mrd USD letno, kar je za 7,9 odstotka več kot pred letom dni. Revizija marčevskega indeksa zaupanja potrošnikov je pokazala na dvig zaupanja potrošnikov, medtem ko je prvotna ocena pokazala upad zaupanja. Ta se je povzpel za odstotno točko na 78,6 odstotka.
Z zaključkom prvega četrtletja se pozornost vlagateljev ponovno vrača na podjetja, ki bodo že prihodnji teden začela z razkrivanjem poslovnih rezultatov za minulo četrtletje. Kot običajno bo sezono objav rezultatov začel ameriški proizvajalec aluminija - Alcoa.
Japonska po stopinjah ZDA
Novi guverner japonske centralne banke (BOJ) je potrdil nove ukrepe za zagon japonskega gospodarstva. BOJ bo do konca leta 2014 podvojila količino denarja v obtoku, s čimer želi potegniti gospodarstvo iz okrog 15 let trajajoče deflacije. Ciljna inflacija znaša 2 odstotka. Med glavnimi ukrepi sodijo povečanje mesečnega nakupa obveznic z dospelostjo do sedmih let, ter z bolj agresivnim nakupovanjem nepremičninskih in delniških skladov. Pozitivni učinki na japonski borzi so se takoj pokazali, tako kot učinek na tečaj jena, ki je znatno izgubil napram ostalim valutam. Za dejanske učinke na gospodarstvo bo potrebno še počakati, saj lahko ti ukrepi sprožijo neželene učinke, kot je napihovanje novega nepremičninskega balona oziroma nenadzorovana rast tržnih obrestnih mer.
ECB ni znižal ključne obrestne mere
Svet ECB na aprilskem zasedanju po pričakovanjih ni znižal ključne obrestne mere za območje evra. Ta ostaja na ravni 0,75 odstotka. Enako odločitev so sprejeli tudi pri angleški centralni banki (BOE), kjer so ključno obrestno mero zadržali pri 0,5 odstotka. Slaba gospodarska aktivnost znotraj območja evra se nadaljuje tudi v letu 2013. Pri ECB pričakujejo, da se bo gospodarska slika začela izboljševati šele v drugi polovici letošnjega leta, predvsem po zaslugi večjega izvoza in ekspanzivne monetarne politike. Kljub temu ostaja tveganje, da se slaba gospodarska aktivnost nadaljuje tudi globoko leto 2013. Mario Draghi, predsednik ECB, je na tiskovni konferenci odločno zavrnil govorice o izstopu Cipra ali katere druge države iz območja evra. Prav tako je zavrnil namigovanja, da bi lahko postal primer reševanja Cipra podlaga za reševanje ostalih problematičnih članic skupine.
