V zadnjem času naslovnice časopisov polnijo članki o omejitvi kitajskega izvoza redkih kovin oziroma redkih zemelj (rare earths elements). Kaj sploh so redke kovine? Med redke kovine štejemo 17 kemijskih elementov periodnega sistema, ki so ključni pri proizvodnji nizko emisijskih proizvodov, kot so hibridni avtomobili, turbine za veternice in tehnološki izdelki.
Med elemente spadajo skandij (Sc), itrij (Y) ter skupina lantanidov, v katero sodijo elementi, katerih atomska števila so med 57 in 71. Lantanide naprej razdelimo v dve skupini, in sicer na lahke redke kovine in na težke redke kovine. Seznam elementov si lahko ogledate v tabeli spodaj.
V zemeljski skorji redke kovine niso zastopane v tako majhnih količinah, kot bi to lahko sklepali iz njihovega imena, saj je količina večine elementov celo večja kot količina bakra. Tudi količinsko najmanj zastopanih elementov, kot sta lutecij in tulij, je 200-krat več kot je zlata. Omenjeni elementi so bili poimenovani redke kovine zaradi izredno zahtevnega načina pridobivanja. Glavni problem predstavlja nizka koncentracija omenjenih elementov v zemlji, kar močno viša stroške pridobivanja (izkopa). Prav tako ima pridobivanje in predelava redkih kovin veliko negativnih vplivov na okolje, predvsem v obliki izločanja strupenih plinov, kot sta flor in žveplov dioksid, ter izpuščanja odpadnih voda s težkimi karcinogenimi kovinami.
Imajo pa redke kovine izreden strateški pomen, predvsem zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti. Uporabljajo se pri izdelavi številnih visokotehnoloških proizvodov v avtomobilski, vojaški, farmacevtski industriji, pomembne so v proizvodnji sončnih celic, vetrnih turbin ter številnih elektronskih naprav (od mobilnih telefonov, računalnikov, televizijskih sprejemnikov do polprevodnikov).
Seznam redkih kovin
Vir: Svetovni splet
Kitajska
Trenutno je največji svetovni proizvajalec redkih kovin Kitajska. Predstavlja okoli 97 % celotne svetovne proizvodnje, kar jo postavlja v privilegiran položaj v zvezi s kontrolo ponudbe in posledično tudi pri določanju cen elementov. Kitajska je v letu 2010 zmanjšala izvoz redkih kovin za 40 % (od tega kar za 75 % v drugi polovici leta), za prvo polovico leta 2011 pa napoveduje še dodatno zmanjšanje v višini 35 % na 14.508 ton z 22.282 ton v prvi polovici leta 2010. Za leto 2011 kitajska vlada napoveduje dvig davka na izvoz nekaterih redkih kovin na 25 % s sedanjih 15 %, kar bo še dodatno vplivalo na cene.
Kot glavne razloge za uvedbo omenjenih ukrepov navaja rast domačega povpraševanja in skrb za okolje. Zastopa stališče, da so kvote še vedno dovolj visoke, da zadostijo globalnim potrebam. Problem predstavlja tudi nelegalna proizvodnja in izvoz redkih kovin.
Trenutno ima Kitajska monopol nad proizvodnjo redkih kovin, kar ji zagotavlja določene pogajalske prednosti pred ostalimi državami (visokotehnološka podjetja ZDA, EU in Japonske so odvisna od uvoza kitajskih redkih kovin). Omenjeni ukrepi kitajske vlade so povzročili tudi porast cen redkih kovin (nekatere so se podražile tudi do 7-krat).
Ponudba in povpraševanje
Celotno letno povpraševanje po redkih kovinah je ocenjeno na okoli 120.000 ton, od tega okoli 60.000 ton izven Kitajske. Poleg kitajske omejitve izvoza je porast povpraševanja po visokotehnoloških izdelkih posledično povzročil rast povpraševanja po redkih kovinah, za katero se ocenjuje, da bo do leta 2015 naraslo na 250.000 ton.
55 % vseh globalnih rezerv redkih kovin se nahaja na Kitajskem, 9 % v ZDA in 14 % v Rusiji, vendar pa sta slednji ustavili proizvodnjo, saj nista bili konkurenčni kitajskim proizvajalcem zaradi poceni delovne sile ter nizkih ekoloških standardov.
Ponudba redkih kovin je v letu 2010 znašala okoli 125.000 ton, od česar je Kitajska izvozila le okoli 35.000 ton. Kitajska omejuje izvozne kvote že nekaj let, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje (leta 2006 je izvoz znašal 48.000 ton, leta 2007 43.574 ton, leta 2008 40.987 ton in leta 2009 33.300 ton). V lanskem letu se je izvoz nekoliko povečal, kar je predvsem posledica zapolnitve kvot iz leta 2009. Nekateri analitiki ocenjujejo, da Kitajska po letu 2014 ne bo več izvažala redkih kovin, saj naj bi celotno proizvedeno količino porabilo domače gospodarstvo. Leta 2015 naj bi Kitajska proizvedla 175.000 ton redkih kovin, kar ustvarja 75.000 ton veliko luknjo, ki jo bodo zapolnila nekitajska podjetja.
Vir: Bloomberg
Vpliv kitajskih ukrepov
Omenjeni kitajski ukrepi so povzročili izrazito rast cen redkih kovin, povzročili so nemalo skrbi svetovnim proizvajalcem ter državam, katerih gospodarstvo je močno odvisno od visokotehnoloških izdelkov (EU, ZDA, Japonska). Začela so se pojavljati namigovanja, da kitajske oblasti nameravajo izvoz redkih kovin uporabljati tudi kot orodje za doseganje političnih ciljev, saj trenutno preostali svet nima operativnih rudnikov
redkih kovin, ki bi lahko na kratek rok v zadovoljivi meri zapolnili zmanjšani kitajski izvoz.
Vir: Bloomberg
Visoke cene redkih kovin omogočajo rentabilno poslovanje tudi nekitajskim proizvajalcem. Podjetja kot so Molycorp Inc. (v lasti največje nahajališče redkih kovin izven Kitajske) in Lynas Corp. (v lasti nahajališče z najbogatejšo vsebnostjo redkih kovin) so že pričela z deli na lastnih nahajališčih, vendar pa rudniki ne bodo operativni do konca leta 2011 oz. naj bi to postali šele v letu 2012. Objave podjetij, da bodo pričela s proizvodnjo redkih kovin, in visoke cene so pritegnile tudi številne nove vlagatelje, kar je precej dvignilo vrednosti njihovih delnic. Pri tem je potrebno omeniti, da so trenutni nakupi vrednostnih papirjev omenjenih podjetij predvsem špekulativne narave, saj podjetja še nimajo tekočih prihodkov. Glede na trenutne ukrepe kitajskih oblasti (dvig davka na izvoz, nadaljnje zniževanje izvoznih kvot) ter zaradi konstantne rasti povpraševanja po visokotehnoloških proizvodih ocenjujemo, da bodo cene redkih kovin še naprej ostale na visokih ravneh, kar bo pozitivno vplivalo tudi na vrednotenja proizvajalcev redkih kovin. Ocenjujemo, da se ob morebitni korekciji na delniških trgih pojavlja priložnost za nakup vrednostnih papirjev omenjenih družb.
