Tako je zapisal Srečko Kosovel z svoji znani pesmi Kons. 5. Zapis, ki še danes zaposluje velike strokovnjake z vprašanjem, kaj je mladi poet, ki je pesem spisal v divjih dvajsetih, kot nekateri imenujejo desetletje, ki se je zaključilo z izbruhom največje gospodarske depresije modernejše dobe, želel povedati?
Tako kot je na melanholičen način mistična Kosovelova pesem, ki se poleg odnosa med gnojem (razkrojem, a hkrati novim začetkom) in zlatom ukvarja med drugim z neskončnostjo, torej časom in posameznikom, ki je minljiv, tako se zdi na trenutke vse bolj mističen odnos vlagateljev do zlata, ki danes trumoma posegajo po nakupih zlata in naložbenih instrumentov, vezanih na ceno zlata, ki je že več kot okroglo desetletje v strmem vzponu.
»Gnoj je zlato in zlato je gnoj« - Srečko Kosovel
Koliko časa utegne mistična privlačnost zlata še trajati, je težko napovedati, zagotovo pa lahko vsaj kratko in srednjeročno očaranost z zlatim leskom še traja. Zlatu, ki ima kot material omejeno uporabno vrednost, ima namreč v današnjem svetu, kjer se poraja vera v razkroj (po kosovelovsko gnitje svetovnega finančno-gospodarskega sistema), raste vloga alternativnega denarja, saj je zlato v zavedanju ljudi najbolj primitivna oblika denarja. Če že ne bo trenutnih valut, bo pa zlato, pravi notranji podzavestni glas.
Razkroj je del naravnega procesa
Dejstvo je, da je razkroj del naravnega procesa in gnoj je recimo temu uporabni ekstrakt, ki ustvari podlago za nov začetek, rast organizmov, ki so zdravi in pogosto s časom močnejši kot njihovi predhodniki. Povsem enak je proces gospodarsko-finančne krize za ustvarjanje ponovnega gospodarskega ravnotežja in nastanka pogojev za ponovno trajnejšo in vzdržno rast. Kaj to pomeni na finančnem trgu? Dokler proces razkroja nevzdržnega stanja traja, tečaji delnice stagnirajo in se njihova vrednost razkraja, medtem ko vzgib po primitivnemu alternativnemu denarju potiska ceno zlata navzgor.
To lepo kaže naš graf, ki prikazuje razmerje med unčo zlata in točko ameriškega delniškega indeksa S&P 500. Kot vidimo, to niha okrog rastoče (modre) trendne črte. Trenutno je na spodnji strani rastočega razpona, kar pomeni, da utegne na dolgi rok iz pognojenih tal gospodarske krize vendarle pognati rastoči delniški trg, ki bo v naslednjih desetih letih najverjetneje spet poslal zlato v pozabo, kar se tiče povprečnega vlagatelja. Delnice so namreč dolgoročno gledano izjemno nizko vrednotene, če jih izrazimo v ceni zlata - alternativnega denarja. Kar se tiče Kosovelove pesmi, pa bo postala večen spomin na mladeniča, ki je videl in čutil bistveno več kot mnogi v današnjem z zlatom obsijanem svetu.
