2012 se je končalo z bolj vedrimi obeti za evrsko območje, zahvaljujoč intervenciji političnih in monetarnih oblasti teh območij. To se je odrazilo kot močno okrevanje cen za evropska finančna sredstva.
Nekateri od teh primerov, vredni omembe, izhajajo iz podjetniških obveznic v finančnem sektorju, kar priča, da so spremembe v dojemanju njihove stopnje tveganja s strani mednarodnih investitorjev. Pogovarjali smo se o možnostih sektorja in morebitnih naložbenih priložnosti z Garrettom Walshom, vodjo Credit Research Europe, Investments Pioneer.
Garrett, mislite, da lahko ohranimo up glede razvoja krize evrskega območja?
Mislim, da ja. Politični koraki proti evropski fiskalni integraciji, oblikovanje enotnega evropskega bančnega nadzora, ukrepi Evropske centralne banke za podporo bančnega sistema in dolg perifernih držav so precej ublažili tveganje razpada na evrskem območju. Poleg tega nas možnost, da bo v prihodnosti Evropski mehanizem za stabilnost neposredno financiral banke s finančnimi potrebami, pripelje en korak bližje k povezavi med krizo v obrobnih državah in celotni bančni krizi. Bančni sektor je tesno povezan z usodo državnega dolga v Evropi, zaradi velike izpostavljenosti številnih bank javnim dolžniškim vrednostnim papirjem iz
perifernih držav.
Če se je splošno stanje v Evropi izboljšalo, kaj nam lahko poveste o stanju bančnega sektorja?
Bančni sistem v Evropi predstavlja dokaj stabilne finančne izkaze. Banke so naznanile precejšnje zmanjševanje finančnega vzvoda, katerega cilj je zmanjšati njihov profil tveganja, predvsem s sprejetjem hitrega krčenja posojil: razmerje med posojili in vlogami, je padel s 137% v letu 2008 na 120% v letu 2012. Z drugimi besedami, v letu 2008 je bilo za vsakih 100 evrov depozitov podeljenih za 137 evrov kreditov, danes je za 100 evrov posojenih 120 evrov. To znižanje poudarja manjše stopnje tveganja v tem sektorju, čeprav je posledica zmanjšan pretok finančnih sredstev v gospodarskem sistemu v času, ko se gospodarstvo v Evropi še bori s posledicami varčevalnih ukrepov.
Ena najšibkejših elementov bančnega sistema v Evropi je bila podkapitaliziranost. Ali je bil glede tega opažen kakšen napredek?
Ja, ni dvoma o tem. Kapitalizacija v Evropskem bančnem sistemu se je bistveno izboljšala pod močnim pritiskom stresnih testov, ki jih izvaja EBA (Evropski bančni organ) in v pričakovanju učinkov novih pravil Basel III, ki nalaga bankam precej višjo in trdnejšo kapitalsko ustreznost, da bi zmanjšali sistemske učinke finančne krize. Moramo pa se zavedati, da bo okrevanje v vrednosti dolga iz obrobnih držav povzročilo krepitev kapitala v računovodskih izkazih bank z visoko
izpostavljenost do tega dolga.
Kakšne so napovedi prihodkov sektorja?
Banke so podprle svoje krepitve kapitala s premeščanjem pravil in sicer z dajanjem več poudarka na tradicionalne bančne dejavnosti v investicijskem bančništvu (Uredili so ločeno poslovanje med obema dejavnostma, kot so to uvedli na regulativni ravni v Veliki Britaniji). Prihodki finančnih družb so pokazali veliko mero prožnosti, kar je posledica strogih ukrepov v strukturi stroškov, prestrukturiranih portfeljev posojil (vključno z znižanjem odlogov) in zmanjšanih stroškov financiranja. Koristi izboljšanja evropskega gospodarstva bodo deležni v drugi polovici leta 2013. Na koncu ne smemo spregledati dejstva, da so regulativne obremenitve omejene, z namenom, da se prepreči pomanjkanje posojil v gospodarstvu. Zato bomo izkusili prednosti sprostitve predpisov o likvidnosti v skladu z Baslom III.
Kakšen učinek je imelo povišano zaupanje vlagateljev v trge na bančne obveznice?
Znižana napetost, ki izhaja iz ukrepov Evropske centralne banke je v letu 2012 dopustila ponovno odprtje na kapitalskih trgih izdaje obveznic za banke, tako za starejše kot za podrejene obveznice z nižjimi stroški financiranja. Primarni trg je bil deležen močnega okrevanja v drugi polovici leta 2012, zlasti s strani izdajateljev iz obrobnih držav, vendar se pri tem ne smemo zavesti: v letu 2012 je bančni sistem izdal manj obveznic, kot jih je bilo odkupljenih oziroma jih je zapadlo in podobna dinamika se nadaljuje tudi letos. To pomeni, da bo manj zalog za izpolnitev vedno večjega povpraševanja s strani vlagateljev, ki se je izkazalo da sistematično presega ponujene zaloge, kot je bilo opaženo pri izdajah v zadnjih mesecih.
Zakaj se vam zdi podrejeni dolg banke bolj privlačen?
Manj kritična splošna napoved za sektor je pozvala številne vlagatelje, naj opazujejo podrejeni dolg, saj predstavlja višje donose v primerjavi z javnim dolgom, in njuna volatilnost ni primerljiva s tisto na delniških trgih. Na splošno ti donosi zaenkrat še ne odražajo boljšega okvira bančnega sistema v Evropi in napredka, ki je bil dosežen v sektorju na področju kapitalizacije. Seveda, ključni dejavnik ostaja možnost skrbnega izbiranja posameznih izdajateljev obveznic, saj izboljšano ozračje na finančnih trgih ne bo nujno dobro za vsa podjetja.
Če povzamem, zakaj lahko diverzificiramo podrejene bančne obveznice?
Na kratko, če je Evropska dolžniška kriza pokazala učinkovito prelomnico, za katero menimo, da je, potem podrejeni dolg bank v Evropi zdaj predstavlja najboljšo priložnost, da si prizadeva za dodatne donose s sprejemljivim tveganjem.
