ALTA TURKEY uspešno ohranja pozicijo enega najdonosnejših skladov na slovenskem trgu: s precejšnjo razliko najdonosnejši sklad na 1-letnem nivoju med domačimi in tujimi upravljavci ter najdonosnejši domači sklad na 3-letnem nivoju.
O ozadju delovanja sklada ALTA TURKEY smo govorili z njegovim upravljavcem Petrom Jenčičem.
Kateri so razlogi za tako dobro donosnost sklada?
Donosnost sklada Alta Turkey v največji meri zgolj posnema gibanje lokalnega turškega indeksa, ki je v preteklih letih zabeležil lepo rast. Dejstvo je, da smo z Alta Turkey edini v Sloveniji, ki ponujamo sklad, ki investira zgolj na ta trg. Pred časom nam je bila konkurenca Erste Istanbul, ki pa se v Sloveniji ne trži več, v Turčijo pa investirajo tudi nekateri naši skladi in skladi naše konkurence.
Turško gospodarstvo so v letih pred krizo zaznamovale visoke, tudi 9-odstotne stopnje rasti, kar je precej višje od evropskega povprečja. Znano je dejstvo, da gre za izvozno naravnano gospodarstvo. Ali uspešno ohranjanje gospodarske rasti tudi tekom krize kaže na usmerjenost izvoza na trge v razvoju, kjer so nivoji povpraševanja višji kot na razvitih trgih?
Turška »zgodba o uspehu«, če jo lahko tako poimenujem, ne temelji zgolj na izvozu. Drži, turška podjetja so zelo uspešna pri prodoru v države v razvoju, predvsem v Afriki, na Bližnjem Vzhodu in tudi na Balkanu. Za Turčijo je bilo po mojem mnenju ključnega strateškega pomena, da je bil bančni sektor z začetkom globalno-finančne krize v dobrem stanju in posledično Turčija ni bila deležna kreditnega krča. Vrednotenja turških delnic so na začetku krize postala izjemno vabljiva, saj so tuji vlagatelji prodajali naložbe, saj so se bali likvidnostnega šoka zaradi visokega primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance. Zaradi delovanja svetovnih centralnih bank do likvidnostne krize ni prišlo, hkrati pa je turška centralna banka zniževala obrestno mero, kar je spodbudilo domačo gospodarsko aktivnost. Ključna strateška prednost Turčije je tudi mlado prebivalstvo, kar pomeni, da bo v prihodnjih letih Turčija deležna t.i. demografskih dividend. V krajšem časovnem obdobju zadnjih nekaj let pa je bilo za rast ključno, da so se znižale cene nafte, kar je znižalo inflacijo, primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance pa ni bil več tako velik problem. Zaradi pozitivne gospodarske dinamike in znižane inflacije je lani novembra bonitetna družba Fitch Turčiji podelila t.i. bonitetno oceno, kar so investitorji sprejeli z velikim navdušenjem.
Kakšni so sedanji gospodarski kazalci Turčije (inflacija, javni dolg, rast BDP...itd)?
Turčija naj bi v letu 2013 zabeležila okoli 4 odstotno rast BDP, kar je po 8,5 odstotni rasti v letu 2012 in 9,2 odstotni rasti v letu 2011 še naprej zelo solidno. Inflacija (CPI) naj bi se še dodatno znižala na 6,7 %, javni dolg pa znaša malenkost več kot 40 odstotkov bruto domačega proizvoda in na tem nivoju ostaja zadnjih nekaj let, predvsem zaradi rasti BDP. Proračunski primanjkljaj namreč znaša nekaj manj kot 3 odstotke. V Turčiji je še vedno precej visok delež brezposelnih, saj je stopnja brezposelnosti rahlo pod desetimi odstotki.
Kako so vrednotene turške delnice (po kazalniku P/E)?
Za indeks stotih podjetij (ISE100), je trenutni P/E 11,5, za leto 2014 pa 9,5. To je nekako v skladu s povprečjem zadnjih nekaj let, tako da kljub rasti trga ne govorimo o pregretih vrednotenjih. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da rast delniškega trga spremlja poslovanje podjetij in bank.
Torej za vstop na turški trg ni prepozno?
Turški kapitalski trg se je v preteklih letih obnašal zelo muhasto – lahko je bil najboljši ali pa najslabši. Za pozitiven odgovor na to vprašanje si je potrebno razjasniti odgovor na vprašanje ali bo Turčija tudi v prihodnje sposobna konsistentnih gospodarskih ukrepov, notranje politične stabilnosti in premišljenih odzivov na zunanje izzive ter pravilnih odzivov na gospodarske pasti in čeri, ki jih je globalna poplava likvidnosti v zadnjih letih zakrila. Naše mnenje je, da bo na kratek rok turški trg nadaljeval z momentom rasti in da se kljub bolj nestanovitnem začetku leta v turški zgodbi ni nič ključnega spremenilo. Glavno gospodarsko tveganje za Turčijo po našem mnenju predstavljajo cene nafte, ki bi v primeru rasti, lahko velik del portfeljskih investitorjev pregnale v Rusijo in ostale kapitalske trge, ki imajo močno pozitivno korelacijo s cenami nafte.
Struktura naložb sklada razkriva več kot tretjinsko izpostvaljenost finančnem sektorju. Kateri deli finančne industrije so najbolj zanimivi za naložbe?
V indeksu ISE100 so finančna podjetja vključena s 50 odstotnim deležem, tako da imamo na skladu tukaj manjšo izpostavljenost. Med našimi naložbami se tako nahajajo predstavniki bančnega sektorja, za katere v danem trenutku ocenjujemo, da so kvalitetni in da delnice ponujajo potencial rasti. Trenutno je največja naložba sklada Isbank. Pomemben del portfelja predstavljajo tudi podjetja iz nepremičninskega sektorja.
Pravilo pravi, da višja donosnost prinaša tudi večja tveganja. Katerim naložbenim tveganjem se vlagatelj izpostavi ob naložbi v Turčijo? Kako pomembno je valutno tveganje?
Absolutno v primeru Turčije veliko tveganje predstavlja valuta. Le-ta je bila v preteklih letih precej nestanovitna. Lira je proti evru v zadnjih treh letih sicer izgubila več kot 10 odstotkov, od septembra 2010 do septembra 2011 pa celo 27 odstotkov. Pomembno tveganje je tudi politično dogajanje v Turčiji, kjer primer Ergenekon še vedno prekine politično zatišje pod vladavino AKP. V zadnjem času je za nekoliko večjo nervozo krivo tudi dogajanje v regiji, predvsem v Siriji.
Ali tudi sami vlagate v sklad ALTA TURKEY?
V Alta Turkey, odkar ga upravljam sam, nisem vložil niti evra. Del svojih sredstev mesečno namenjam za varčevanje v Alta Asia, ki je sklad, katerega profil tveganja je meni bolj pisan na kožo.
Opomba uredništva: ALTA TURKEY do 31.3. brez vstopnih stroškov
