Slovenija bo v letu 2011, najbrž, ponovno povečala zadolževanje na evropskem finančnem trgu, zaradi česar bo v državo prišlo nekaj svežega denarja. Kratkoročni, pozitivni učinki zaradi pritoka svežih evrov bodo v javnosti vzbudili iluzijo, da je obstoječi gospodarski sistem vendarle učinkovit.
Napovedi za leto 2011 so za Slovenijo večinoma pesimistične
Napovedi o gospodarski situaciji v Sloveniji v novem letu 2011 je precej in večinoma so pesimistične. Prav lahko pa se zgodi, da bomo pri nas, v tem letu, doživeli manjše presenečenje v obliki nekoliko višje kratkoročne gospodarske rasti. Ne, ne … to ni reklama za vlado in gospodarsko politiko, ki jo vodi. Prav tako to predvidevanje ne potrjuje, da je Slovenija po ekonomski usmeritvi v kateri dominirajo monopoli in družbeni ustroj, ki le-te podpira, na pravi poti. Razlog za kratkoročni optimizem je preprostejši. Reče se mu denarni tok. Vlada je na seji, 23. decembra 2010, sprejela Program financiranja državnega proračuna, ki v prihodnjem letu ocenjuje zadolževanje Slovenije v višini 2,9 milijard evrov. Dinamika zadolževanja še ni natančno določena, vendar je na podlagi vsega mogoče oceniti, da bo v Slovenijo, z izdajo evroobveznic, naslednje leto pritekel svež denar. Kaj to pomeni za domače gospodarstvo in finance?
Kakšen je bil učinek kratkoročnega zadolževanja v ZDA novembra lani?
Učinek bo pri nas, po vsej verjetnosti, podoben kot v primerjalnem ukrepu, seveda v veliko višjih zneskih, ameriških zveznih rezerv, ki so se novembra 2010 odločile za program kvantitativnega popuščanja v višini 600 milijard dolarjev. V obeh primerih gre v bistvu za dolivanje denarja na trge s pomočjo odkupovanja državnih obveznic s strani države. Razlika je le ta, da FED do gotovine, s katero kupuje te papirje, pride s tiskanjem denarja medtem, ko mora Slovenija, če želi priti do svežega denarja za to izdati obveznice na mednarodnih trgih.
Iz ameriškega vzorca smo imeli priložnost videti kakšen učinek je imel ta ukrep na borzne trge, gospodarstvo in poslovno klimo nasploh. V lanskih poletnih mesecih in začetku jeseni so tuji borzni indeksi, vključno z ameriškimi, zaradi slabe likvidnosti trga in negativne psihologije izgubljali na vrednosti in večina ekonomistov je napovedovala črno borzno jesen.
Vendar pa so strokovnjaki pri svojih ocenah podcenjevali učinek Bernankejeve monetarne politike in več sto milijard vrednega ukrepa. V novembru in decembru so se svetovni finančni trgi zaradi tega bistveno popravili, svetovno gospodarstvo je dobilo zagon, svetovni izvozniki so beležili večji promet. Kostolany bi rekel, da je bil vzrok vsemu temu denarni faktor.
Denarna suša v Sloveniji, v drugi polovici leta 2010
V drugi polovici lanskega leta se Slovenija na mednarodnih finančnih trgih kot država ni na novo zadolževala oziroma tega vsaj v dnevnih finančnih novicah ni bilo moč zaslediti. Posledice je zato naša država začutila v vsej ostrini. Finančna oseka je naplavila na suho precej gospodarskih ladij, najsi je šlo za slaba, srednje dobra in celo boljša podjetja. Posledice je utrpel tudi slovenski borzni indeks, ki je bil med večjimi poraženci v primerjavi z evropskimi vrstniki.
Denarna suša v Sloveniji je v preteklih mesecih malce spominjala na situacijo v ZDA, leta 1932, ko se je tamkajšnja centralna banka odločila zapreti denarne pipe in gospodarstvu ne pomagati s svežo likvidnostjo. Takrat je sledil dramatičen skok števila stečajev podjetij in dvig brezposelnosti; vzorec tega imamo zdaj priložnost okusiti tudi sami.
Boljša likvidnost – oživitev gospodarstva – vse je v redu
Gospodarska in finančna slika v državi bi se letos lahko popravila. »Zmerni« optimizem predsednika Pahorja je zaradi tega razumljiv kajti svež denar iz naslova zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih bo zagotovo nekoliko ublažil negativne družbene napetosti.
Vendar se pri tem bojim, da sama, trenutno izboljšana likvidnost, brez fundamentalnega preobrata v gospodarski politiki, na srednji in daljši rok Sloveniji ne bo prinesla boljših gospodarskih perspektiv. Niti stabilnega borznega trga. Precej verjetno je, da bo zaradi kratkoročne otoplitve, pogojene s finančnimi prilivi, med gospodarstveniki in ljudmi prišlo do občutka, da ekonomski ukrepi, od sprejete pokojninske reforme do revidirane delovne zakonodaje, delujejo in prav lahko se bodo pojavili komentarji strokovnjakov, da se stvari nekako izboljšujejo in da visoko reguliran gospodarski sistem vendarle deluje.
A to bo le iluzija. Dolgoročen in stabilen prehod v višje obrate v ekonomiji in stabilen ter likviden finančni trg je možen le s tržnim, manj reguliranim sistemom, kateremu smo bili najbližje na začetku 90 tih let.
Večina še danes meni, da je bil prav ta ideal glavni razlog naše odcepitve od nekdanje Jugoslavije.
