Najdonosnejši vzajemci leta 2010

Monitor Vzajemcev: Pregled leta 2010

Članek slika

Leto 2010 je bilo uspešno za vlagatelje v vzajemne sklade, saj je bil povprečni donos vzajemnih skladov v Sloveniji 12,54 odstotka. Med geografsko omejenimi so bili po pričakovanjih najdonosnejši delniški VS, ki vlagajo na trge v razvoju, med panožno omejenimi pa vzajemci, ki vlagajo v potrošne dobrine.

Kratek pregled ključnih dogodkov na najpomembnejših naložbenih področij, ki so vplivali na letne donose skladov:

Evropa

Začetek leta 2010 je bil za spremembo razburljiv, saj so bile v ospredju težave držav evroobmočja. Grčija je nato ob skorajšnjem bankrotu prejela pomoč držav članic evroobmčja iz novoustanovljenega kriznega sklada. Proti koncu leta pa se je kriza razširila tudi na druge države in je bila tudi Irska zaradi prezadolženega bančnega sektorja primorana zaprositi za pomoč. Širitev krize je močno prizadela ugled EU in skupne valute.

ZDA

Ameriško gospodarstvo se je skozi leto spopadalo z visoko stopnjo brezposelnostjo okoli 10 odstotkov kar je vplivalo tudi na potrošnjo, ki je glavna gonilna sila ameriškega gospodarstva. Tako je Fed v drugi polovici leta napovedal drugi paket spodbud "QE2", ki je močno razburil svetovno javnost. Pojavila so se ugibanja o začetku valutne vojne, kljub temu pa je odločitev pozitivno vplivala na kapitalske trge.

Trgi v razvoju

Kitajska je v minulem letu presenetila s serijo ukrepov za zajezitev nastajajočega balona na nepremičninskem trgu. Trgi so se burno odzivali na ukrepe Kitajske. Proti koncu leta so v regiji narasle bojazni zaradi naraščajočih napetosti med Korejama, ki so dobile svoj epilog z bombardiranjem južnokorejskega otoka ob meje z Severno Korejo. Nesposreden vpliv je bil omejen zgolj na regijo.

Konec decembra je presenetila predvsem Brazilija, ki beleži rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, poleg tega v nekaterih panogah primanjkuje delavcev. Stopnja brezposelnosti naj bi se po napovedih znižala na 5,7 odstotka. Brazilijo uvrščajo v krog t.i. hitro rastočih gospodarstev; v tretjem četrtletju je država v letni primerjavi zabeležila 6,7-odstotno gospodarsko rast.

Surovine

Leto 2010 je bilo med drugim v znamenju plemenitih kovin, ki so po vrsti dosegale nove rekorde. Zlato je tako prebilo mejo 1.400 dolarjev za unčo (doseglo je tudi rekord v evrih), rekordne vrednosti je dosegalo tudi srebro. Baker pa je samo v drugi polovici leta zrasel za približno 50 odstotkov. Analitiki so si medtem neenotni glede nadaljevanja rasti cen plemenitih kovin: eni pravijo, da se je oblikoval balon, drugi pa da je še veliko prostora za rast. Nafta je zaključila leto v skladu s pričakovanji okoli 90 dolarjev za sodček. V letu 2010 se pričakovanja analitikov gibljejo pri meji 100 dolarjev za sodček nafte.

Obeti

V letu 2011 se pričakuje zmerna rast na borznih trgih in umirjanje rasti cen surovin in plemenitih kovin. Zanimiv podatek je ta, da naj bi se v letu 2011 upokojilo zelo veliko število generacije "babyboomer-jev" kar bo pozitivno vplivalo na panogo farmacije. Stopnja brezposelnosti v ZDA naj bi v letošnjem letu nekoliko upadla kar bo imelo pozitivne učinke na potrošnjo v ZDA. V Evropi se stanje umirja, ostaja pe še vedno nekaj negotovosti glede dolžniške krize in težav PIIGS.

Pregled gibanja vzajemnih skladov v letu 2010

Leto 2010 je bilo uspešno za vlagatelje v vzajemne sklade, saj je bil povprečni donos vzajemnih skladov v Sloveniji 12,54 odstotka. Največjo rast so beležili tisti, ki so pripravljeni sprejeti višjo stopnjo tveganja, saj so bili delniški skladi, ki večji del sredstev vlagajo na trge v razvoju najdonosnejši. Nekoliko nižji donos so beležili Globalni skladi, ki so zrasli "samo" za 9,08 odstotka kar je tudi v skladu s pričakovanji in nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, ki se giblje med 7 - 8 odstotki (dolgoročno povprečje indeksa S&P 500).

Globalni skladi

Med globalnimi skladi je v letu 2010 najbolj zrasel vzajemni sklad Ilirike DZU - ILIRIKA Gazela delniški, ki je pridobil 26,31 odstotka. Vzajemni sklad ILIRIKA Gazela delniški denarna sredstva vlagateljev nalaga v delnice izdajateljev z majhno tržno kapitalizacijo in velikim potencialom rasti. Usmerjeni so v vlaganje sredstev v podjetja, ki s pomocjo inovacij in uvajanja novih tehnologij stremijo k izboljšanju svoje konkurencne prednosti in išcejo nove priložnosti na svojem tržišcu.

Med naložbami najbolj prevladujejo države t.i. trgov v razvoju, ki predstavljajo večji del porfelja sklada. Sledijo jim naložbe v ZDA z slabimi enajstimi odstotki. Za primerjalni indeks se uproablja FTSE Global Smallcap Series Global EUR.

Delniški skladi

Med delniškimi skladi so v preteklem letu izstopali predvsem skladi, ki večji del sredstev nalagajo na hitrorastoče trge Azije, države bivše Sovjetske zveze in zlato. Najboljši delniški sklad je bil PI Gold Stock, ki je na letni ravni zrasel za 47,01 odstotka. Sklad svoja sredstva vlaga v delnice zlata in drugih žlahtnih kovin. Sklad večinoma vlaga v Severno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo. Za primerjalni indeks uporablja FTSE Gold Mines - RI (EUR).

Obvezniški skladi

Obvezniški skladi so imeli tudi precej uspešno leto. Povprečna rast vseh obvezniških skladov v Sloveniji je bila 6,53 odstotka. Najbolj pa so izstopali skladi, ki vlagajo v obveznice hitrorastočih držav. PI Funds Emerging Markets Bond je bil najbolj uspešen med obvezniškimi skladi, zrasel je za 27,35 odstotka.

Podsklad do 2/3 svojih sredstev vlaga v razpršen portfelj dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo izdajatelji iz držav, ki splošno veljajo za nastajajoče trge. Poleg tega podsklad vlaga tudi v podjetniške in vladne obveznice, ki jih izdajajo vlade ali podjetja z domicilom v kateri koli državi in ne glede na bonitetno oceno. Za primerjalni indeks uporablja JPM EMBI Global Diversified 95%, JPM Cash 1 Mnth Euro 5%.

Razviti trgi

Med skladi, ki večji del sredstev vlagajo na trge, ki spadajo med Razvite trge, je največ pridobil vzajemni sklad Raiffesen družbe za upravljanje RCM Pazifik Aktien. Investicijski sklad vlaga pretežno v delnice in delnicam enakovredne vrednostne papirje podjetij, ki imajo svoj sedež ali težišče dejavnosti na razvitih trgih pacifiškega in južnoazijskega prostora. Za investicijski sklad je dovoljeno kupovati tudi instrumente denarnega trga, vendar igrajo ti v okviru naložbene politike sklada manj pomembno vlogo. Za primerjalni indeks uporablja MSCI Pacific net dividend reinvested (100%).

Trgi v razvoju

Skladi, ki večji del sredstev vlagajo na hitrorastoče trge, so v preteklih 12 mesecih beležili nadpovprečne donose. Povprečni donos vseh skladov, ki vlagajo sredstva v to regijo, je bil 14,67 odstotka. Najbolj so zrasli skladi, ki imajo večji del sredstev naloženih na kapitalskih trgih držav bivše Sovjetske zveze, hitrorastočih azijskih državah in Turčije kot evropske predstavnice med trgi v razvoju.

Največjo rast so beležili vlagatelji v sklad RCM Russland Aktien, ki je zrasel za 43,64 odstotka. Najmanj 2/3 naložb sklada predstavljajo delnice, največ 1/3 pa obveznice. Sklad ima sredstva naložena na kapitalskih trgih Rusije in držav bivše Sovjetske zveze. Za primerjalni indeks uporablja MSCI Russia 10/40 (80%), MSCI Russia SmallCap (20%).

Sektorsko omejeni skladi

Med sektorsko omejenimi skladi so najbolj izstopali tisti, ki sredstva vlagajo v sektor Potrošnih dobrin, saj je sektor v povprečju zrasel za okoli 22 odstotkov. Med drugimi je izstopal tudi sektor Surovine in materiali zaradi izjemne rasti surovin in plemenitih kovin v letu 2010.

Dodatna vprašanja in pojasnila

V primeru dodatnih vprašanj in pojasnil se lahko obrnete na finančnega svetovalca Vzajemcev preko telefona 080 35 08 ali preko elektronske pošte na [email protected].

Med skladi, ki večji del sredstev vlagajo na trge, ki spadajo med Razvite trge, je največ pridobil vzajemni sklad Raiffesen družbe za upravljanje RCM Pazifik Aktien. Investicijski sklad vlaga pretežno v delnice in delnicam enakovredne vrednostne papirje podjetij, ki imajo svoj sedež ali težišče dejavnosti na razvitih trgih pacifiškega in južnoazijskega prostora. Za investicijski sklad je dovoljeno kupovati tudi instrumente denarnega trga, vendar igrajo ti v okviru naložbene politike sklada manj pomembno vlogo. Za primerjalni indeks uporablja MSCI Pacific net dividend reinvested (100%).

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja