Slovenija je sredi oktobra po dobrem letu in pol izdala obveznico na mednarodnem trgu. V nasprotju s preteklimi leti jo je izdala v ameriških dolarjih in investitorjem, ki svoje premoženje nalagajo v razvijajoče se trge. Tako je bila višina odmerjenih obresti za desetletno obveznico primerljiva z državami, kot so Nigerija, Zambija, Mongolija in Srbija. Trg za izdajo v evrih je bil menda tedaj za Slovenijo zaprt zaradi kljubovanja izpeljavi prepotrebnih reform in političnega dejavnika.
Po uspešni izdaji v oktobru in izpeljavi pokojninske reforme, izglasovanju zakonov o slabi banki in državnem holdingu ter potrditvi proračuna za leto 2013 se je Slovenija spet vrnila na območje povečanega interesa investitorjev. Tako smo leto začeli s silovito rastjo na delniškem trgu, ki je bila posledica pričakovanja o postopni sanaciji bančnega krča, ter s tem povezano odprodajo določenih podjetij v državni lasti.
Na drugi strani so tudi slovenske obveznice sledile pozitivnemu razvoju na trgih obveznic robne Evrope. Številni investitorji so se namreč na podlagi novega ukrepa potencialnega kupovanja obveznic na sekundarnem trgu (OMT) s strani Evropske centralne banke spet začeli vračati na prej tako »osovražen« trg.
Intenzivni odzivi trga
Ker sta število in velikost izdaj slovenskih obveznic relativno majhna v primerjavi z večjimi državami, je njihova likvidnost manjša. S tem je tudi interes mednarodnih investitorjev manjši. Dejstvo, da Slovenija ni na glavnem radarju trgovcev, ima pluse in minuse. Tako je gibanje donosa obveznic včasih veliko bolj odvisno od italijanskega in španskega političnega dogajanja kakor pa domačega. To pa pomeni, da je na trgu odziv ob rešitvi določenega domačega problema oziroma povečanju politične negotovosti tako zelo intenziven.
Ravno ko je se je na slovenskem finančnem trgu začela kazati luč na koncu predora, je v Sloveniji znova zavladala politična kriza. Negotovost okoli vladne koalicije in posledično izpeljave reform je na eni strani vodila v takojšno ohladitev tečajev delnic na ljubljanski borzi. Na drugi strani pa je verjetno ustvarila veliko sivih las državnim zakladnikom, ki so mednarodni investicijski skupnosti ravno začeli predstavljati načrt letošnjega zadolževanja Slovenije.
Zadolževanje v evrih bi bilo cenejše
Leta 2013 se želi Slovenija zadolžiti za okoli štiri milijarde evrov bodisi na evrskem bodisi na dolarskem obvezniškem trgu. Če bi nam uspelo izdati obveznico v evrih, bi to pomenilo uspeh in vračanje nazaj v portfelje investitorjev, ki nalagajo premoženje v razvite države in ki so nas zapustili ob zavrnitvi pokojninske reforme leta 2010. To bi pomenilo tudi bistveno nižji strošek zadolževanja za proračun.
Glede na težke politične razmere in možne predčasne volitve bo zdaj evrski obvezniški trg za Slovenijo verjetno zaprt. Tako se bo treba obrniti nazaj na upravljavce, ki nalagajo v razvijajoče se države.
Ko pa je vest o povečanem političnem tveganju prišla do mednarodne javnosti, se je začela ponovna razprodaja slovenskih obveznic. Zahtevana donosnost najbolj likvidne zadnje izdane slovenske obveznice se je povečala za 35 bazičnih točk. Ob domnevi, da bomo prihodnji mesec prodali novo desetletno obveznico, bi to pomenilo za okoli 70 milijonov višje plačilo obresti. To pa politike kliče k spremljanju finančnih trgov.
