Le še majhen delež analitikov vidi recesijo z dvojnim dnom

Slovenija

Fitch objavila pregled njenega pogleda na slovenski bančni prostor

Bonitetna agencija Fitch je v petek objavila pregled njenega pogleda na slovenski bančni prostor. Dolgoročno bonitetno oceno za NLB (A-) je potrdila s priponko stabilnih izgledov, znižala pa je bonitetni oceni za Abanko in Gorenjsko banko. Abanka ima zdaj BBB- oceno s priponko stabilno, Gorenjska banka pa BBB. Hibridnim obveznicam Abanke je znižala bonitetno oceno z BB+ na BB. Znižanje bonitetnih ocen je predvsem posledica slabšanja aktive, visoke koncentracije posojil in pa padajoče profitabilnosti. Agencija je tudi potrdila bonitetne ocene za NKBM (A-) in Banko Koper (A+). Poglaviten razlog za spremembo mnenja leži v izpostavljenosti bank do gradbenikov in holdingov.

Ob koncu avgusta se je delež posojil, ki zamujajo več kot 90 dni, povečal na 9,5 (s 6,6 odstotka ob koncu leta 2009). Za naslednje leto napovedujejo oslabitev trenda slabšanja bilanc, saj naj bi se po njihovi oceni gospodarska rast povišala z 1,1 v letošnjem letu, na 1,9 odstotka v naslednjem.

Na zadnji dan v tretjem četrtletju je kazalec Tier 1 slovenskih bank znašal 9,3 odstotka. V naslednjih dveh letih bo moral sektor refinancirati od 2-4 milijarde evrov obveznosti kar znaša med 4 in 8,5 odstotki sistemskih obveznosti.

UMAR objavil novo analizo

Na UMAR-ju so izdelali novo analizo, ki primerja slovenske indikatorje makroekonomske stabilnosti in konkurenčnosti z evropskimi. Relativno globlji padec BDP-ja in nizko rast pripisujejo strukturnim slabostim in nekonkurenčnosti naše ekonomije. Struktura slovenskega izvoza še vedno preveč temelji na nizko in srednje zahtevnih tehnoloških dejavnostih. Tržni delež naših podjetij je na svetovnem trgu medletno upadel z 0,21 na 0,198 odstotka v prvem polletju 2010. Zaviralni dejavniki prihajajo iz domačega okolja, kar je povezano z razmerami v gradbeništvu, dostopnostjo do virov financiranja in gibanji na trgu dela.

Dolg sektorja države glede na BDP naj bi se letos po ocenah Evropske komisije povečal za 240 bazičnih točk na 37,8 odstotka. Relativna višina je glede na druge države nizka, vendar je zaskrbljujoča dinamika.

Trgi jugovzhodne Evrope

Crobex poskočil na najvišje nivoje od maja

Hrvaški Crobex je pretekli tedne poskočil za skoraj 8 odstotkov na najvišje nivoje od maja. Redni promet je bil kar 8-krat višji kot teden poprej zaradi odkupa delnic Ine, ki so jih kupovali hrvaški pokojninski skladi. Cena je bila za 30 kun višja od MOL-ove ponudbe. Delež pokojninskih skladov zdaj znaša 2,3 odstotka. Za teoretično blokado prevzema potrebujejo 5,26 odstotka Ine. Ceno za hrvaški nacionalni interes bodo plačali hrvaški pokojninski varčevalci. Teorija denarnih tokov je tako krojila tečaje ves pretekli teden, saj med fundamentalnimi razlogi za nakup delnic ni bilo najti nobenega.

Višje cene vrednostnih paprijev ob koncu leta sicer precej ustrezajo institucionalnim investitorjem, saj so zaključene bilance lepše. Gradbeniki so porasli med 4,5 in 13,7 odstotka. Hrvaška je možna žrtev »spill-over efekta« dolžniške krize, saj ima nizko gospodarsko rast in visoko izpostavljenost do tuje valute. Spet na drugi strani bi bil znesek namenjen za reševanje relativno nizek, Hrvaška pa je vroča kandidatka za EU.

Razviti trgi

Svetovni indeksi so v predhodnem tednu krožili med reševanjem evropske dolžniške krize in boljšimi makroekonomskimi podatki. Tako le še majhen delež analitikov pripisuje možnost recesiji z dvojnim dnom.

Indeks poslovne klime IFO na rekordni vrednosti

Nemški DAX je zaključil nižje za kar sta predvsem poskrbela Fresenius in Volkswagen. Delnice največjega proizvajalca aparatov za dializo so upadle za 2 odstotka, avtomobilista pa za 3,4 odstotka. Deutsche Telekom je padel za 1,7 odstotka, ker je Nomura znižala priporočilo na drži. SAP je porasel za 1,6 odstotka, ker je njegov konkurent onkraj oceana Oracle presegel plane dobička.

Indeks poslovne klime IFO je v novembru porasel na rekorno vrednost 109,9, kar je največ od združitve Nemčij in nad pričakovanji makroekonomistov. Suedzucker je pridobil 9 odstotkov in se zavihtel na najvišjo vrednost v zadnjih 4 letih. Družba je dvignila pričakovanja za celotno leto. Ob 6 milijardah prihodka bo operativnega dobička za pol milijarde. Proizvajalec tovornjakov MAN, evropski tretji največji proizvajalec poslovnih vozil, naj bi prejel več naročil od pričakovanj, dobro letino pa si obeta tudi v naslednjem letu zaradi rasti ekonomij v razvoju.

Napoveduje se zdrava gospodarska rast ZDA

Alan Greenspan ocenjuje, da bo ameriška gospodarska rast v naslednjem letu znašala med 3 in 3,5 odstotki. Prihodki podjetij so začeli rasti, prodaja na drobno se namreč povečuje, število vlog za brezposelnost se znižuje. Analitiki pričakujejo, da bo S&P porasel na 1.379 indeksnih točk kar pomeni 10-odstotno rast glede na petkov zaključni tečaj. Bernanke je izpostavil, da dvig krivulje za ameriški državni dolg napoveduje zdravo ameriško rast, a opozarja na dogodke v letu 1979, ko so donosnosti na obveznice samo v petih mesecih porasli za 400 bazičnih točk zaradi strahov proti inflaciji.

Trgi v razvoju

Rast posojilne dejavnosti velikih svetovnih bank v Rusiji

Velike svetovne banke so začele večati posojilno dejavnost v Rusiji na najvišje nivoje od leta 2008. Ruske družbe so si letos izposodile 39,6 milijarde dolarjev, kar je še enkrat več kot lani. Sberbank je pridobila 3-letno posojilo po LIBOR plus 150 bazičnih točk. To je precej ugodnejše od pribitkov za Gazprombanko in Vnesheconombanko (250 b. t.). Najceneje se sicer zadolžuje Nestle, in sicer po pribitku 12,5 b. t. 10-letna ruska obveznica prinaša le še 5 odstotkov v dolarjih.

Rusija se sicer zadolžuje po pribitku, ki je za 43 b. t. nižji od povprečnega za države v razvoju. Ruska vlada pričakuje gospodarsko rast v višini 3,8 odstotka v letu 2010 in 4,2-odstotno v naslednjem. Največji proizvajalec aluminija Rusal se dogovarja za novo posojilo v višini 5 milijard dolarjev. Zadnji septembrski kreditni pribitek je znašal 450 b. t.

Brazilska brezposelnost znaša samo še 5,7 odstotka

Brazilska brezposelnost je v novembru znašala samo še 5,7 odstotka, kar je za 0,4 odstotka manj kot oktobra. Mediana analitikov je bila postavljena precej višje, in sicer pri 6 odstotkih.

Kitajska in Brazilija se soočata z inflacijo

Kitajska in Brazilija se soočata s podobnimi težavami, saj ju pestita visoka inflacija, ki je posledica močne gospodarske rasti. Kitajski indeks je tako pod pritiskom morebitnih ukrepov, ki bi zajezili močno rast denarnih agregatov.

Surovine, devize, obveznice

Borba proti državnim deficitom zajela podjetniški sektor

Investitorji zahtevajo 20 bazičnih točk višjo donosnost za evropska podjetja z visoko boniteto kot pa za ameriška relativno gledano na lokalne netvegane naložbe (nemški in ameriški dolg). Pribitek na evropska podjetja tako znaša 189 bazičnih točk, na ameriška pa 159.

V Evropi varčevalni ukrepi vplivajo na zniževanje projekcij gospodarske rasti in porabe, medtem ko v ZDA zaupanje potrošnikov in industrijska proizvodnja močno rasteta.

V celotnem letu je bilo izdanih 3,14 biljona podjetniških obveznic

Pretekli teden je bilo izdano izdano za 41,5 milijarde dolarjev podjetniških obveznic. Med večjimi izdajatelji sta se znašla Occidental Petroleum in Bank of America. V celotnem letu je bilo že izdanih za 3,14 bilijona podjetniških obveznic, kar je manj kot v celotnem letu 2009 (3,88).

Tedenski koledar izbranih makroekonomskih objav