»Upravljavci nismo imuni na staranje«

Odgovarjali so upravljavci in analitiki ALTA Skladov

Članek slika

Če razmišljamo o idealni naložbi, bi od nje pričakovali, da bi bila varna kot bančna vloga, likvidna kot denar v nogavici in donosna kot izveden finančni instrumet, poleg tega pa še popolnoma neobdavčena in brez kakršnih koli stroškov.

Če razmišljamo o idealni naložbi, bi od nje pričakovali, da bi bila varna kot bančna vloga, likvidna kot denar v nogavici in donosna kot izveden finančni instrumet, poleg tega pa še popolnoma neobdavčena in brez kakršnih koli stroškov. Ker vemo, da take naložbe ni, nas zanima ali menite, da je morda globalni vzajemni sklad naložba, ki se temu idealu kar najbolj približa?

James Foye: »Vzajemne sklade upravljajo ljudje, ki so profesionalci tako na alokaciji sredstev kot na sami izbiri določenih vrednostnih papirjev. Težko je pričakovati, da bi posamezni investitor žrtvoval toliko časa za svoje naložbe, ter da bi poleg tega imel tudi nivo znanja profesionalnega upravljavca skladov. Zaradi tega je investiranje v vzajemni sklad modra odločitev za mnogo investitorjev.«

Kako pa se globalni vzajemni sklad ali pa naložba, za katero vi menite, da je boljši približek idealu, obnese pri varčevanju za pokojnino? V mislih imamo bolj kot varnost in donosnost likvidnost. Ali je lahko prevelika likvidnost oz. po domače, da lahko zelo hitro pridemo do denarja, hkrati tudi velika nevarnost za vlagatelja, saj lahko zaradi nediscipline, nekega dne denar preprosto dvigne in zapravi?

Tomaž Dvorak: »Ta nevarnost seveda obstaja in do tega v času večjih nihajev na borzah tudi prihaja. Strankam tako svetujemo, da si za dolgoročnejša varčevanja raje odločijo za specializirane produkte. Ena izmed takšnih tovrstnih novosti na slovenskem trgu je recimo produkt FLEGMA. Le ta zagotavlja edinstveno več nivojsko upravljanje in časovnem horizontu dodatne pokojnine prilagojeno upravljanje.«

Ali nas s pokojninsko problematiko preveč strašijo nekateri politiki in finančna industrija, ali pa gre za dejansko velik problem v prihodnosti? Namreč mediji kot glavni razlog, ki nas bi moral skrbeti, ko beseda nanese na višino pokojnine, omenjajo vse starejše prebivalstvo in posledično preveliko breme, ki ga bo morala nositi aktivna populacija. Ne omenja pa se drugega dejstva, da je prebivalcev planeta Zemlja prej preveč kot premalo in glede na to, da se planet vse bolj globalizira, bodo verjetno migracije in višanje standarda rešile omenjen problem. Kakšno je vaše mnenje o prej zapisanem?

Tomaž Dvorak: »Nikakor. Problem je resen in še zlasti Slovenci ga jemljemo preveč zlahka, saj največkrat kar odmahnemo z roko in si rečemo: ah do takrat je še dolgo. Morda res ampak ko bomo enkrat »tam« bo prepozno. Časa ne bomo mogli zavrteti nazaj in pokojnina, ki jo bomo dobili iz prvega državnega »pay as you go« stebra bo prenizka za dostojen življenjski standard. Ideje, da bo za našo pokojnino poskrbele kakršnekoli migracije prebivalstva so povsem iluzorne in kdor se bo zanašal na kaj takšnega bo na starost velik revež. Za pokojnino začnite varčevati danes.«

Pogosto slišimo stavek, da je potrebno v vzajemne sklade vlagati dolgoročno. Koliko časa, pa recimo v letih, sploh je dolgoročno? Zanimiv je namreč podatek, da je vlagatelj, ki je svoja sredstva vložil tik pred borznim zlomom leta 1929 prišel na nominalno izhodišče šele 25 let kasneje. Kako časovno daleč mora biti cilj, da bi vlagatelj mirno vložil svoja sredstva, vzel uspavalno tableto in se nekega dne zbudi kot upokojenec, ki bi lahko živel srečno do konca svojih dni, kot nam to radi povedo v pravljicah. Ali je morda odgovor v metodi povprečnega stroška oz. "cost averaginga" ali pa je slednji zgolj marketinški prijem?

Peter Jenčič: »Našim vlagateljem svetujemo, da za investiranje v vzajemne sklade namenijo presežek sredstev. Dolgoročni horizont investiranja predlagamo zaradi tržnega tveganja, saj lahko vlagatelj utrpi izgubo v kolikor mora na določen trenutek izplačati sredstva. Zaradi krovnega sklada se po našem mnenju povečuje privlačnost investiranja v vzajemne sklade, hkrati pa se povečuje pomen svetovanja in podpore vlagateljem, predvsem v smislu alokacije med naložbenimi razredi (denar-obveznice-delnice-surovine). Dolgoročnost torej ne enačimo z »buy and hold« temveč gre pri dolgem roku za dolgoročen časovni horizont ob redni negi in skrbi za naložbeni portfelj. Dollar costa averaging oz. metoda povprečnega stroška pa je matematično dokazano ugodna, saj je harmonična sredina (dollar cost averaging) nižja od geometrične sredine, ki je nižja od aritmetične sredine. Je pa tudi zanimivo marketinško orodje.«

Ali je sploh smiselno, da vlagatelj, ki vlaga v globalni vzajemni sklad, redno spremlja informacije iz sveta financ ali je to prej škodljivo, ker se zaradi prevelike količine informacij a) vlaganja bodisi prestraši, rekoč: "to ni zame oz. tega ne razumem" ali pa prepogosto preskakuje iz sklada v sklad v upanju, da bo zadel naslednjo vročo zgodbo?

Slavko Rogan: »Vlagatelj, ki so odloči za naložbo v vzajemni sklad ponavadi res nima časa redno spremljati vseh informacij iz sveta financ, ki jih je zelo veliko. Zraven tega pa je tu še problem informacijskega dostopa, interpretacije informacij in seveda pravočasno ukrepanje. To preprosto vzame preveč časa za vsakega vlagatelja in tako ni racionalno, pa tudi stroškovno neugodno. Priporočljiva pa je splošna informiranost o dogajanjih na trgih. Seveda tudi pogosto preskakovanje iz sklada v sklad ni racionalno, je pa skrb za naložbo nujna in tako tudi zmerno prehajanje med skladi v nekih smiselnih časovnih periodah.«

Ali upravljavci skladov tudi sami vlagate za namen varčevanja za pokojnino v sklade ali morda v kakšne druge naložbe?

Slavko Rogan: »Upravljavci nismo imuni na staranje, zato moramo in tudi skrbimo za svojo pokojnino. Izmed naložb za pokojnino so prav gotovo skladi in naložbena življenjska zavarovanja, v portfelju pa se najdejo tudi ostali finančni instrumenti, npr. delnice in obveznice.«

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

»Naslednja kriza« in ideje, kako jo rešiti

05.01.2011

J. P. Foye