Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je prepričan, da je krepitev evropske enotnosti v luči globalnih sprememb v zadnjih 20 letih danes »bolj upravičena kot kdajkoli«. Trichet je ponovil tudi stališče ECB, da predlagane spremembe gospodarskega upravljanja v območju evra niso povsem zadostne.
Pozivi k hitri, usklajeni in verodostojni konsolidaciji javnih financ
»Evropska enotnost je bolj upravičena kot kdajkoli, bolj upravičena kot v času pogajanj o maastrichtski pogodbi. Voditelji EU se bolj kot kdorkoli zavedajo tega, kaj se dogaja na Kitajskem, v Indiji in v drugih državah skupine BRIK ter v Afriki, in razumejo, da je ohranjanje notranjega trga s skupno valuto, ki bi bila kolikor se da trdna in odporna, program za evropsko prihodnost,« je v nastopu pred mednarodnim klubom gospodarskih novinarjev v Frankfurtu v ponedeljek zvečer dejal Trichet.
Prvi mož ECB je v svojem govoru znova pozval k hitri, usklajeni in verodostojni konsolidaciji javnih financ držav evrskega območja, ki bo okrepila zaupanje v vzdržnost javnih financ in tako postavila temelje stabilne in vzdržne gospodarske rasti.
Prav tako je znova opozoril na potrebo po hitrih strukturnih reformah, ki bodo odpravile neravnovesja med članicami območja skupne valute in okrepile konkurenčnost držav.
ECB ni povsem zadovoljna s predlogi Evropske komisije in delovne skupine Hermana Van Rompuya
Je pa Trichet v imenu Sveta ECB znova zatrdil, da osrednje denarna ustanova območja evra ni v celoti zadovoljna s predlogi Evropske komisije in delovne skupine pod vodstvom stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuya o krepitvi pakta o stabilnosti in rasti ter o mehanizmu za makroekonomski nadzor.
»Ti predlogi po naši oceni še ne predstavljajo kvantnega preskoka v gospodarskem upravljanju v območju evra, ki bi v celoti ustrezal denarni uniji, ki smo jo ustvarili,« je dejal predsednik ECB.
Glede krepitve pakta o stabilnosti in rasti se je Trichet zavzel za skrajšanje rokov za popravljalne ukrepe držav, proti katerim Evropska komisija sproži postopek zaradi presežnega primanjkljaja, do sankcij pa bi morali priti prej v postopku.
Sankcije bi morale biti po prepričanju ECB skoraj avtomatske in temelječe na jasno opredeljenih kriterijih, pri njihovem izreku pa bi moralo biti manj politične diskrecije kot doslej. Iz tega razloga podpira načelo obratne večine pri odločanju o sankcijah, kar pomeni, da do njih ne bi prišlo le, če bi bila večina držav v Svetu proti.
Treba je premisliti o večjem naboru finančnih in nefinančnih sankcijskih mehanizmov
V tej luči je treba po Trichetovih besedah premisliti o večjem naboru finančnih in nefinančnih sankcijskih mehanizmov. Med finančnimi je Trichet omenil globe, obrestovane in neobrestovane denarne vloge ter začasno omejen dostop do sredstev iz proračuna EU. Med nefinančnimi pa je Trichet izpostavil tudi možnost omejitve glasovalne pravice za stalne kršiteljice pravil.
ECB se zavzema tudi za večji poudarek na javnem dolgu ter na bolj ambiciozne cilje znižanja obsega dolga proti 60 odstotkom bruto domačega proizvoda, kolikor določa pakt o stabilnosti in rasti.
Na področju mehanizma makroekonomskega nadzora pa se ECB zavzema za pregleden postopek, ki vsebuje jasne sankcije v primeru kršitve pravil glede vzdržnosti gospodarskega modela, ter za jasne kvantificirane kriterije, po katerih se prepoznava države z makroekonomskimi težavami.
Odločitev o sprožitvi mehanizma ne bi smela biti zgolj v pristojnosti Bruslja, temveč bi morala temeljiti na razvrstitvi držav po vnaprej opredeljenih kazalnikih, padec pod določeno raven pa bi skoraj avtomatsko sprožil mehanizem nadzora. Postopek bi moral biti pregleden in dostopen presoji javnosti ter vlagateljev. Uspeh take rešitve je po prepričanju ECB odvisen tudi od dostopa Evropske komisije do najbolj natančnih in verodostojnih statističnih podatkov.
