Pretekli teden poskrbel za številna presenečenja

Tedenski pregled dogajanja na finačnih trgih s strani KD Banke - 49. teden

Članek slika

• Uvoz se je povečal • Obseg industrijske proizvodnje na ravni napovedi • Krka nadaljuje z odkupom lastnih delnic • Dogajanje na hrvaškem kapitalskem trgu • V Srbiji se soočajo z inflacijo; AIK banka napoveduje ugoden zaključek leta • Grški BDP padel bolj od pričakovanj • Nemčija in Francija z ugodnimi makroekonomskimi kazalci • Siemens bo ustanovil svojo banko • Februarja 2011 nov krog stresnih testov v Evropi • Kazalci na Kitajskem potrjujejo nadaljevanje ukrepov kitajske centralne ba

Slovenija

Uvoz se je povečal

Oktobra se je izvoz blaga ohranil na ravni preteklega meseca, uvoz blaga pa se je ponovno povečal (za 1,6 odstotka desezonirano). Oktobra je bil izvoz tako medletno nominalno višji za 10 odstotkov, uvoz pa za 14,1 odstotka (v desetih mesecih sta oba višja za 13,2 odstotka). Na medletni ravni je rast izvoza tako še razmeroma visoka, a se v zadnjih dveh mesecih znižuje (v precejšnji meri kot posledica delovanja učinka osnove), kar se bo nadaljevalo tudi do konca leta. Na umirjanje rasti izvoza vpliva predvsem umiritev izvoza motornih vozil kot posledica postopnega umika protikriznih spodbud za njihov nakup. Nižje medletne rasti do konca leta pričakujemo tudi pri uvozu.

Obseg industrijske proizvodnje na ravni napovedi

Po padcu v septembru se je obseg industrijske proizvodnje oktobra ohranil na podobni ravni kot pretekli mesec (-0,8 odstotka desezonirano). Če izločimo mesečna nihanja, je od sredine leta zaznati nekoliko bolj umirjeno rast obsega proizvodnje kot v prvem polletju, kar je skladno s predvidevanji UMAR-ja ob pripravi Jesenske napovedi. Proizvodnja je bila oktobra medletno višja za 8,5 odstotka (delovnim dnem prilagojeno). Višja kot lani je bila v večini dejavnosti, z izjemo nekaterih tehnološko manj zahtevnih, ki so bolj odvisne od domačega povpraševanja (prehrambena, lesna, tekstilna, pohištvena ind. in tiskarstvo). Obseg proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic, ki je bila lani med najhitreje rastočimi dejavnostmi, pa je bil ob skromnejšem povpraševanju iz tujine (prenehanje spodbud za nakup novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil) na ravni lanskega oktobra.

Krka nadaljuje z odkupom lastnih delnic

V Krki so nadaljali z nakupi lastnih delnic. V obdobju od 3. do 12. decembra so tako pridobili novih 13.712 lastnih delnic. Delnice Zvon ena ID-a so bile umaknjene iz Ljubljanske borze zaradi preoblikovanja v vzajemni sklad. Lastniki bodo tako postali imetniki enot premoženja VS Krekov globalni. Letna provizija VS bo znašala 1,5 odstotka povprečne letne čiste vrednosti sredstev VS. Izstopna kazenska provizija bo v prvem letu po preoblikovanju znašala 16 odstotkov, v drugem pa 8. Izstopni stroški bodo znašali dodatne 3 odstotke. Na zadnji dan v novembru so bile glavne naložbe ID-a ETOL, ki sta ji sledila Krka in delež v ciprskem podjetju Qwest Investments, ki se ukvarja z naložbami na Balkanu.

Objave drugih delniških družb

Skupina Žito je kot ena izmed prvih delniških družb v Sloveniji začrtala jasno strategijo za naslednje leto in naprej. Do leta 2015 načrtujejo povprečno 2-odstotno letno rast prodaje. Naslednje leto naj bi le-ta porasli zgolj za 1,6 odstotka. Čistega dobička naj bi bilo za 3,3 milijona evrov kar pomeni 20-odstotno rast. Primer Žita nazorno dokazuje, da v konkurenčnih panogah ni več možno povečevati prihodke pač pa se rast dobička išče predvsem v izboljševanju uporabe sredstev. S preselitvijo mlina iz Ljubljane v Maribor bodo nadaljevali s strategijo umika iz lokacije ob Šmartinski cesti. Iz druge največje banke NKBM so sporočili, da preučujejo možnosti pri zagotavljanju dodatnega kapitala. Razmišljanja gredo v smeri »dual-listinga« v Varšavi, v to pa jih silijo slabe razmere na slovenskem kapitalskem trgu.




Trgi jugovzhodne Evrope

Dogajanje na hrvaškem kapitalskem trgu

Prijetje hrvaškega premiera ni imelo pomembnega vpliva na hrvaško borzo, saj so bile oči uprte v MOL-ovo ponudbo za odkup delnic MOL-a. Crobex je tako rasel zadnjih 6 delovnih dni, v enem tednu je porasel za 4,3 odstotka. Ob uspeli ponudbi bi se na račun delničarjev zlilo 2,2 milijardi kun, zaradi majhne likvidnosti pa bi že 100 milijonov kun pomenilo tedenski promet na hrvaški borzi. Delnice Adrisa so pridobile 3,65 odstotka, Dalekovod pa je poskočil kar za 9,35 odstotka.

V Luki Ploče resno razmišljajo o dokapitalizaciji, kar je izstrelilo tečaj delnice za 33 odstotkov. O njej naj bi se odločali 31. januarja na izredni skupščini. Poročilo Global Property Guida je razkrilo, da se cene hrvaških nepremičnin še niso dotaknile dna. V tretjem četrtletju so bile cene medletno nižje za 5,86 odstotka, glede na predhodnje četrtletje pa za 2,47 odstotka.

Turizma ne bodo dodatno obdavčevali

Na Hrvaškem poteka javna debata o novih proračunskih prihodkih. Turizma naj ne bi dodatno obdavčevali. Po dosedajšnjih podatkih se je Hrvaška bolje odrezala od mediteranskih sosed pri privabljanju turistov, navdušujejo pa predvsem nove oblike prihodov turistov preko velikih prekooceank in novih letalskih povezav z ZDA.

V Srbiji se soočajo z inflacijo; AIK banka napoveduje ugoden zaključek leta

V Srbiji se soočajo s podobno težavo kot na Kitajskem - inflacijo. Le-ta je pobegnila iz intervala NBS proti 10 odstotkom, centralna banka pa je odgovorila z dvigom obrestne mere za 100 bazičnih točk. Član uprave AIK banke je napovedal ugoden zaključek leta za to poslovno banko, medtem ko naj bi naslednje leto aktiva porasla od 6-8 odstotkov. Letos bo aktiva porasla za 10 odstotkov, medtem ko naj bi bil dobiček enak planskemu. Implicitni P/E tako znaša 4,7,  kazalec P/B pa 0,86. AIK banka naj bi tako obdržala žezlo najbolj profitabilne banke v Srbiji.




Razviti trgi

Grški BDP padel bolj od pričakovanj

Grški BDP je v tretjem četrtletju glede na drugo padel za 1,3 odstotka. Večina ekonomistov je pričakovala 1,1-odstoten padec. Grški proračunski primanjkljaj bi naj v letošnjem letu znašal 9,4 odstotka, v lanskem letu je ta znašal rekordnih 15,4 odstotka.

Nemčija in Francija z ugodnimi makroekonomskimi kazalci

Nemška industrijska proizvodnja je oktobra na mesečni ravni zrasla za 2,9 odstotka, na letni ravni je rast industrijske proizvodnje znašala 11,7 odstotkov. Nemški izvoz se je v mesecu oktobru na mesečni ravni zmanjšal za 1,1 odstotka, na medletni ravni je rast izvoza znašala 19,8 odstotka. Vrednost nemškega izvoza je v mesecu oktobru znašala 86,8 milijarde evrov, 61 odstotkov tega izvoza je bilo namenjenega v države članice EU. Nemčija je v mesecu novembru zabeležila 1,5-odstotno rast inflacije, kar pomeni najvišjo vrednost po oktobru 2008.

Francoska centralna banka je zvišala svojo napoved gospodarske rasti v Franciji za zadnje tri mesece v letu 2010 z 0,5 odstotka na 0,6 odstotka.

Siemens bo ustanovil svojo banko

Nemški industrijski gigant Siemens bo ustanovil svojo banko, s katerim želi izboljšati upravljanja tveganja in povečati svoje prodajne aktivnosti. Banka, ki bo imela 250 milijonov evrov lastnega kapitala, bo zmožna izdati 60 milijonov evrov posojil, ki bodo v prvi vrsti namenjeni novim projektom in naložbam v Nemčiji, ne bo pa banka kreditirala prebivalstva.

Februarja 2011 nov krog stresnih testov v Evropi

V mesecu februarju se bo pričel nov krog stresnih testov za evropske banke, ki bi naj bili strožji od letošnjih. Naj spomnimo, na prvih stresnih testih je padlo sedem bank, od tega pet španskih, ena nemška in ena grška.




Trgi v razvoju

Kazalci na Kitajskem potrjujejo nadaljevanje ukrepov kitajske centralne banke

Kitajski trgovinski presežek je v mesecu novembru znašal 22,9 milijard ameriških dolarjev. Pričakovanja ekonomistov so se gibala okrog 21,2 milijardi ameriških dolarjev. Izvoz je na letni ravni zrasel za 35 odstotkov in je znašal 153,3 milijard ameriških dolarjev, uvoz je zrasel za 38 odstotkov in je znašal 130,4 milijarde ameriških dolarjev. V mesecu oktobru je trgovinski presežek na Kitajskem znašal 27,1 milijard ameriških dolarjev. Denarna masa je v zadnjem mesecu na letni ravni zrasla za 19,5 odstotka.

Nova posojila so na Kitajskem v mesecu novembru znašala 564 milijard kitajskih juanov. Za zadnji mesec ostaja še 50 milijard kitajskih juanov novih posojil do ciljnega zneska, ki ga je pred začetkom letošnjega leta centralna banka postavila na 7.500 milijard kitajskih juanov.

Ti podatki še dodatno potrjujejo domneve o skorajšnjih novih ukrepih s strani kitajske centralne banke za preprečitev povečane likvidnosti in grožnje inflacije v prihodnjem letu.

Brazilija z 6,7-odstotno rastjo gospodarstva v tretjem četrtletju

Brazilija je v tretjem četrtletju  na letni ravni zabeležila 6,7-odstotno gospodarsko rast. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je gospodarska rast v Braziliji znašala 0,5 odstotka več. Industrijska proizvodnja je v Braziliji v tretjem četrtletju beležila 8,3-odstotno rast, kmetijska proizvodnja za 7 odstotkov, storitveni sektor je beležil 4,9-odstotno rast. V lanskem letu je znašal padec brazilskega gospodarstva za 0,2 odstotka.

Kudrin meni, da bi se cena nafte lahko spustila pod mejo 60 dolarjev za sodček

Po mnenju ruskega finančnega ministra bi lahko cena nafte v prihodnjih treh letih v določenem trenutku padla tudi pod mejo 60 ameriških dolarjev za sodček nafte, kar bi lahko pustilo negativne posledice za rusko gospodarstvo, ki je močno odvisno od cen tega energenta.




Surovine, devize, obveznice

Plemenite kovine doživele malo katarzo

Plemenite kovine so pretekli teden doživele malo katarzo oz. val vnovčitve dobičkov, saj so se pojavile skrbi pred monetarnih zategovanjem Kitajske. Države je sicer drugi največji kupec zlata.

Večina krivulj surovin in plementih kovin je v t.i. stanju »backwardation-a«, kar nakazuje na kratkoročno visoko zanimanje za surovine vendar zadostne zaloge za vnaprej.

Nemčija in Francija potopili evro

Nemčija in Francija sta zavrnili povečanje reševalnega sklada kar je potopilo evro. Naslednji vrh EU bo 16. in 17. decembra, ko bodo najbrž dorečene nove rešitve za strukturne probleme visoko zadolženih članic.




Tedenski koledar izbranih makroekonomskih objav

Tedenski koledar izbranih makroekonomskih objav

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja