Ko slaba polovica ljudi ne stori ničesar za finančno varno prihodnost po upokojitvi in ko največ ljudi za ta namen varčuje v klasičnem življenjskem zavarovanju, imamo velik in dolgoročen problem.
Pri vprašanju pokojnin ne gre samo za aktualno krizo, temveč dodatno še za trende, kot so demografske spremembe, zmanjševanje razmerja med številom upokojencev in številom zaposlenih, staranje prebivalstva in drugo. Žal se je pokojninska reforma znašla v paketu izredno nepriljubljenih ukrepov, zato ji ni bilo namenjeno dovolj pozornosti in ustreznega in strokovno podprtega javnega diskurza.
Nezadostno in neprimerno varčevanje...
Rezultati letošnje raziskave, ki jo je za Raiffeisen Capital Management opravila družba GfK Slovenija, so zaskrbljujoči, saj kar 43% vprašanih Slovencev doslej ni naredilo ničesar, da bi si zagotovili finančno varno prihodnost po upokojitvi. Raziskava nadalje razkrije, da je najbolj priljubljeni produkt za dodatno pokojninsko varčevanje v Sloveniji običajno življenjsko zavarovanje (31%), 20% Slovencev stavi na varčevalni račun, 19% na naložbeno življenjsko zavarovanje in zgolj 6% jih zaupa investicijskim skladom.
...je žalosten odraz splošne finančne nepismenosti
Tako se najmanj primernih produktov za dolgoročno varčevanje poslužuje največ ljudi in najbolj primernega produkta zgolj 6% anketirancev. Žalosten, a realen odraz finančne nepismenosti. Od finančnih produktov omenjenih v raziskavi namreč le vzajemni skladi varčevalcem omogočajo realno pričakovane donose, ki presegajo (realno) stopnjo inflacije. Kar je primarni problem sedanjih pokojninskih skladov, ki so zavoljo politike zajamčenih donosnosti prisiljeni v konzervativne naložbene strategije, ki pogosto zaradi nedoseganja praga inflacije na dolgi rok pomenijo realno izgubo privarčevanih sredstev.
Predlog zakona, ki gre v pravo smer
V zadnjem predlogu ministrstva o spremembi pokojninske zakonodaje je vključeno tudi dopolnilo, po katerem bi smele pokojninske sklade upravljati tudi družbe za upravljanje. Glede na to, da pokojninska reforma uvaja sklade življenjskega cikla, ki dopuščajo zavarovancem izbiro naložbene politike, bi bili DZU-ji povsem logična izbira, saj nudijo stroškovno najugodnejši in najbolj transparenten način dolgoročnega varčevanja.
Mediji zatajili pri objektivnem predstavljanju dejstev
Žal so mediji zatajili pri strokovnem, nepolitičnem in nepristranskem poročanju ter prikazovanju dejstev in niso predstavili nujno potrebnih objektivnih dejstev na osnovi katerih bi se posamezniki lahko odločali o tako pomembnem vprašanju. Industrija vzajemnih skladov je tako v medijih pogosto označena kot izkoriščevalski poslovni lobij, katerem gre predvsem za lastne dobičke. Kar je seveda zavajujoče dejstvo, ki prikriva za ljudi najpomembnejše vprašanje: Kateri produkt je najbolj primeren za takšno obliko dolgoročnega varčevanja in kakšne bi bile koristi pri uporabi vzajemnih skladov za namen (dodatnega) pokojninskega varčevanja?
Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladi, pravi: "Argument je predvsem v smeri ustvarjanja večje konkurenčnosti med ponudniki tovrstnih produktov. Namreč družbe za upravljanje se že v osnovni dejavnosti ukvarjajo z upravljanjem premoženja, zato je razumljivo, da obstaja interes po širjenju področja, kaj lahko upravljajo. Sam pokojninski sistem, pa bi s to vključitvijo lahko pridobil predvsem na razvoju produktov. Namreč danes v Sloveniji družbe za upravljanje večinoma upravljajo delniške naložbe. In tukaj imajo veliko izkušenj. In ker bo nova reforma malenkostno spremenila investicijski fokus pokojninskih skladov (delniške naložbe bodo prišle do večje pozornosti), bi bilo smiselno, da se tudi ponudnike pokojninskih produktov razširi."
Dodatna konkurenca nikoli ni slaba
Da je pomanjkljiva finančna izobraženost precejšen problem, se strinjajo tudi na ALTA Skladih. Izvršni direktor Tomaž Dvořak pravi, da "se družba Alta ves čas skozi svoje izobraževalne dogodke ali pri direktni komunikaciji, trudi za zviševanje nivoja znanja o finančnih produktih, med njimi tudi pomembnosti dolgoročnega varčevanja. Varčevanje za pokojnino je eden izmed najpomembnejših elementov posameznikove premoženjske prihodnosti. Pri tem, so pomembni vsi trije stebri; državni »pay as you go«, drugi steber prostovoljnega oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ter dodatno varčevanje v tretjem stebru. Tako ima vsak posameznih več nivojsko razpršena tveganja. Najprej med različne izvajalce in v drugem koraku med različne tipe naložb. To zmanjšuje tveganje ter povečuje stabilnost pokojninskih prihrankov."
Dvořak pokojninsko varčevanje v Sloveniji smatra za "visoko regulirano in nadzorovano. V zakonu so jasno postavljene tako kapitalske zahteve izvajalca, zahteve glede najvišje upravljavske provizije, ki jo izvajalci lahko zaračunajo, kot tudi naložbena politika oziroma njene omejitve."
"Dodatna konkurenca na nekem področju nikoli ni slaba, tako ne more biti slaba tudi na področju pokojninskega varčevanja. Posledice konkurence vodijo v pregled postopkov ki so v uporabi, iskanje najboljših praks, optimizacijo procesov in imajo kot rezultat boljši končni izdelek oziroma storitev", še dodaja Tomaž Dvořak.
