Sredstva v pokojninski blagajni bi morala biti naložena glede na starostno dobo posameznika. Mladim večja utež delniškega premoženja, starejšim pa dolžniškega premoženja.
Če razmišljamo o idealni naložbi, bi od nje pričakovali, da bi bila varna kot bančna vloga, likvidna kot denar v nogavici in donosna kot izveden finančni instrumet, poleg tega pa še popolnoma neobdavčena in brez kakršnih koli stroškov. Ker vemo, da take naložbe ni, nas zanima ali menite, da je morda globalni vzajemni sklad naložba, ki se temu idealu kar najbolj približa?
Aleš Čačovič: »Odvisno od kompromisa, ki smo ga pripravljeni sprejeti. Globalni investicijski sklad je zagotovo ena najboljših oblik dolgoročnega varčevanja z vidika donosnosti, likvidnosti, obdavčitve in stroškov. Seveda pa je zelo pomembna struktura naložb takšnega sklada, način, kvaliteta in stroški upravljanja takšnega sklada. Po teh parametrih se globalni investicijski skladi lahko zelo razlikujejo. Denimo danes je zelo pomembno kolikšen delež sredstev globalni investicijski sklad vlaga v azijsko in latino-ameriško regijo in koliko v mediteranske države. Čez deset let bo morda zopet bolj primerna drugačna geografska struktura premoženja.«
Kako pa se globalni vzajemni sklad ali pa naložba, za katero vi menite, da je boljši približek idealu, obnese pri varčevanju za pokojnino? V mislih imamo bolj kot varnost in donosnost likvidnost. Ali je lahko prevelika likvidnost oz. po domače, da lahko zelo hitro pridemo do denarja, hkrati tudi velika nevarnost za vlagatelja, saj lahko zaradi nediscipline, nekega dne denar preprosto dvigne in zapravi?
Aleš Čačovič: »Vse je odvisno od vlagatelja. Če se ta odloči, da si prihranke izplača in jih potroši je to njegova stvar. Varčevanje v vzajemnih skladih je vlagatelju omogočeno, disciplina in naložbeni horizont pa sta povsem odvisna od njega.«
Ali nas s pokojninsko problematiko preveč strašijo nekateri politiki in finančna industrija, ali pa gre za dejansko velik problem v prihodnosti? Namreč mediji kot glavni razlog, ki nas bi moral skrbeti, ko beseda nanese na višino pokojnine, omenjajo vse starejše prebivalstvo in posledično preveliko breme, ki ga bo morala nositi aktivna populacija. Ne omenja pa se drugega dejstva, da je prebivalcev planeta Zemlja prej preveč kot premalo in glede na to, da se planet vse bolj globalizira, bodo verjetno migracije in višanje standarda rešile omenjen problem. Kakšno je vaše mnenje o prej zapisanem?
Aleš Čačovič: »Dvomim, da bo to rešilo problem. Saj višanje standarda pogosto povezano z povečevanjem zadolženosti in daljšo življensko dobo prebivalstva, kar je breme za pokojninsko blagajno. Problem je dejansko pereč, ker se škarje odpirajo. Na eni strani imamo mlado generacijo, ki vse bolj zavlačuje z zaposlitvijo, ter na drugi strani vedno več upokojencev z daljšo življensko dobo. Problem pa je tudi v tem, da se sredstva v pokojninski blagajni preveč konzervativno naložena. Kar je narobe. Sredstva v pokojninski blagajni bi morala biti naložena glede na starostno dobo posameznika. Mladim večja utež delniškega premoženja, starejšim pa dolžniškega premoženja.«
Pogosto slišimo stavek, da je potrebno v vzajemne sklade vlagati dolgoročno. Koliko časa, pa recimo v letih, sploh je dolgoročno? Zanimiv je namreč podatek, da je vlagatelj, ki je svoja sredstva vložil tik pred borznim zlomom leta 1929 prišel na nominalno izhodišče šele 25 let kasneje. Kako časovno daleč mora biti cilj, da bi vlagatelj mirno vložil svoja sredstva, vzel uspavalno tableto in se nekega dne zbudi kot upokojenec, ki bi lahko živel srečno do konca svojih dni, kot nam to radi povedo v pravljicah. Ali je morda odgovor v metodi povprečnega stroška oz. "cost averaginga" ali pa je slednji zgolj marketinški prijem?
Aleš Čačovič: »Vsekakor. Poglejmo ameriški primer. Če vzamemo za primer sklad, ki bi v zadnjih 140 letih sledil ameriškemu delniškemu indeksu S&P 500 in pri tem zaračunaval 3% vstopno in 2% upravljavsko provizijo, bi povprečna 10-letna donosnost enakih mesečnih vplačil v ta sklad za zadnjih 140 let znašala 49%. Za primerjavo, če bi enake zneske vlagali v 10 letne ameriške zakladne menice, bi povprečni 10-letni donos za enako obdobje znašal 27,5%. Izračuni so seveda v ameriških dolarjih.«
Ali je sploh smiselno, da vlagatelj, ki vlaga v globalni vzajemni sklad, redno spremlja informacije iz sveta financ ali je to prej škodljivo, ker se zaradi prevelike količine informacij a) vlaganja bodisi prestraši, rekoč: "to ni zame oz. tega ne razumem" ali pa prepogosto preskakuje iz sklada v sklad v upanju, da bo zadel naslednjo vročo zgodbo?
Aleš Čačovič: »Spremljanje vsakodnevnih borznih informacij in posledično gibanje VEP-ov skladov je za vlagatelja lahko precej škodljivo. Vendar tu delajo napake vlagatelji ne samo v doma, temveč po celem svetu. Pravzaprav je to stvar posameznika. Prepričan sem, da najboljše povprečne letne donose ustvarjajo tisti vlagatelji, ki ne spremljajo tovrstnih informacij in imajo premoženje razpršeno v več skladih oz. več naložbenih področij ali pa samo v enem dobro upravljanem ali pasivnem globalnem skladu.«
Ali upravljavci skladov tudi sami vlagate za namen varčevanja za pokojnino v sklade ali morda v kakšne druge naložbe?
Aleš Čačovič: »Tako je. Tudi upravljavci skladov vlagamo v sklade za namen varčevanja ali investiranja.«
