Dovolj je, da vlagatelj enkrat letno preveri svojo portfelj in glede na lastne finančne cilje in tveganje, ki ga je pripravljen sprejet, prilagodi sestavo le tega.
Če razmišljamo o idealni naložbi, bi od nje pričakovali, da bi bila varna kot bančna vloga, likvidna kot denar v nogavici in donosna kot izveden finančni instrumet, poleg tega pa še popolnoma neobdavčena in brez kakršnih koli stroškov. Ker vemo, da take naložbe ni, nas zanima ali menite, da je morda globalni vzajemni sklad naložba, ki se temu idealu kar najbolj približa?
Aleš Šoba: »Ekonomska teorija nas uči, da je donosnost povezana s tveganjem. Tako, da naložbe, ki bi bila netvegana (volatilnost donosov enaka nič) in imela visoko pričakovano donosnost ni. Globalni vzajemni sklad nudi vlagatelju izpostavljenost do delnic s pričakovano donosnostjo v višini caa. 8 odstotkov, seveda ob prevzemu višjega tveganja, kot bi ga z naložbo v bančni depozit. Vlagatelju, ki išče takšen profil naložbe, predstavlja globalni vzajemni sklad idealen izbor.«
Kako pa se globalni vzajemni sklad ali pa naložba, za katero vi menite, da je boljši približek idealu, obnese pri varčevanju za pokojnino? V mislih imamo bolj kot varnost in donosnost likvidnost. Ali je lahko prevelika likvidnost oz. po domače, da lahko zelo hitro pridemo do denarja, hkrati tudi velika nevarnost za vlagatelja, saj lahko zaradi nediscipline, nekega dne denar preprosto dvigne in zapravi?
Aleš Šoba: »Vlagatelj mora sam pri sebi razčistiti, da varčuje za pokojnino in le za to. Nedvomno marsikoga premami, da porabi privarčevana sredstva za ostale namene oziroma ob neugodnih gibanjih naložb na kratek rok spremeni naložbeno strategijo. Ključna je disciplina pri varčevanju.«
Ali nas s pokojninsko problematiko preveč strašijo nekateri politiki in finančna industrija, ali pa gre za dejansko velik problem v prihodnosti? Namreč mediji kot glavni razlog, ki nas bi moral skrbeti, ko beseda nanese na višino pokojnine, omenjajo vse starejše prebivalstvo in posledično preveliko breme, ki ga bo morala nositi aktivna populacija. Ne omenja pa se drugega dejstva, da je prebivalcev planeta Zemlja prej preveč kot premalo in glede na to, da se planet vse bolj globalizira, bodo verjetno migracije in višanje standarda rešile omenjen problem. Kakšno je vaše mnenje o prej zapisanem?
Aleš Šoba: »Neugodna demografska gibanja, predvsem v zahodnem svetu, so realen problem. Število delavcev na število upokojencev se vztrajno zmanjšuje. Resda bi migracije lahko odpravile to težavo, ampak za Slovenijo, vključujoč migracije, je slika še vedno neugodna. Rešitev vidim v avtomatskem podaljševanju zahtevane delovne dobe, tako, da bi se ohranjalo vzdržno razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom. Poleg tega bo potrebno, da bo vsak sam delno poskrbel za lastno pokojnino s samostojnim varčevanjem.«
Pogosto slišimo stavek, da je potrebno v vzajemne sklade vlagati dolgoročno. Koliko časa, pa recimo v letih, sploh je dolgoročno? Zanimiv je namreč podatek, da je vlagatelj, ki je svoja sredstva vložil tik pred borznim zlomom leta 1929 prišel na nominalno izhodišče šele 25 let kasneje. Kako časovno daleč mora biti cilj, da bi vlagatelj mirno vložil svoja sredstva, vzel uspavalno tableto in se nekega dne zbudi kot upokojenec, ki bi lahko živel srečno do konca svojih dni, kot nam to radi povedo v pravljicah. Ali je morda odgovor v metodi povprečnega stroška oz. "cost averaginga" ali pa je slednji zgolj marketinški prijem?
Aleš Šoba: »Poleg dobe je potrebno upoštevati tudi vrednotenja delniških trgov v trenutku pričetka varčevanja. Vlagatelj iz zgoraj omenjenega primera je vložil v trenutku, ko so bile delnice, do takrat, zgodovinsko najvišje ovrednotene (Shillerjev ciklom prilagojen P/E je znašal kar 32,56). Ob takšnih vrednotenjih je tudi 25 let prekratka doba. Ob današnjih, lahko rečemo, povprečnih vrednotenjih, menim, da lahko vlagatelji mirno pustijo sredstva v delnicah in bodo čez 20 let bogato nagrajeni. Metoda povprečnega stroška je primerna metoda za malega vlagatelja, saj prepreči, da bi vlagatelji ob napačnem trenutku investiral vsa sredstva in je primerna v padajočem trgu.«
Ali je sploh smiselno, da vlagatelj, ki vlaga v globalni vzajemni sklad, redno spremlja informacije iz sveta financ ali je to prej škodljivo, ker se zaradi prevelike količine informacij a) vlaganja bodisi prestraši, rekoč: "to ni zame oz. tega ne razumem" ali pa prepogosto preskakuje iz sklada v sklad v upanju, da bo zadel naslednjo vročo zgodbo?
Aleš Šoba: »Dovolj je, da vlagatelj enkrat letno preveri svojo portfelj in glede na lastne finančne cilje in tveganje, ki ga je pripravljen sprejet, prilagodi sestavo le tega. Dnevno spremljanje informacij je prej škodljivo, kot koristno, saj lahko vlagatelja odvrne od njemu primerne dolgoročne naložbene politike.«
Ali upravljavci skladov tudi sami vlagate za namen varčevanja za pokojnino v sklade ali morda v kakšne druge naložbe?
Aleš Šoba: »Tudi sam mesečno varčujem v delniškem podskladu, krovnega sklada. Sam koncept krovnega sklada je idealen za varčevanje za pokojnino, saj omogoča prilagajanje strukture portfelja (delnice, obveznice) brez davčnih posledic.«
