Znižanje vlog brezposelnih aktualna tema na Wall Streetu

Dnevni pregled finančnih trgov za 9. 12. 2010

Članek slika

• Znižanje števila vlog brezposelnih zvišuje tečaje na Wall Streetu • Borze po Evropi višje • Nemška inflacija novembra najvišja v zadnjih dveh letih • Naklonjenost podaljšanju roka Grčiji za odplačilo posojila • Cene nepremičnin v območju evra navzgor, okrevanje pa bo še dolgo • SBI TOP pridobil dobrega pol odstotka • Rast so beležili tudi na borzah v Aziji • Japonska v tretjem četrtletju zabeležila 4,5-odstotno rast • Mraz v Evropi cene nafte pognal navzgor •

ZDA

Znižanje števila vlog brezposelnih zvišalo tečaje na Wall Streetu, a ne za dolgo

Spodbudne novice z ameriškega trga dela so ob odprtju četrtkovega trgovanja poskrbele za rast tečajev delnic na Wall Streetu. Pred odprtjem borze so z ministrstva za delo sporočili, da se je število prošenj za pomoč brezposelnim prejšnji teden znižalo na drugo najnižjo vrednost v tem letu.

Medtem ko so analitiki pričakovali 428.000 vlog, pa so jih na uradih za delo prejeli le 421.000, kar je 17.000 manj kot teden dni prej, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Že peti teden zapored se je na najnižjo raven po avgustu 2008 znižalo tudi povprečno štiritedensko število vlog za pomoč brezposelnim.

K optimističnemu vzdušju prispevajo tudi prizadevanja, da bi za podporo h kompromisu predsednika Baracka Obame in republikanskih voditeljev o podaljšanju veljavnosti davčnih olajšav pridobili več demokratov.

Kljub začetnemu navdušenju pa so se tečaji na Wall Streetu kmalu obrnili navzdol. Industrijski indeks Dow Jones se približno štiri ure pred koncem trgovanja giblje pri 11.348 točkah, kar je 0,22 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je doslej zvišal za 0,09 odstotka na 2612 točk.

Pozornosti vlagateljev so deležne predvsem delnice proizvajalcev računalnikov Dell in Compellent Technologies. Družbi sta danes sporočili, da se pogovarjata o morebitni združitvi. Dellove delnice so se podražile za 0,2 odstotka, medtem ko so se Compellentove pocenile za 13 odstotkov.

Za 1,3 odstotka so se pocenile tudi že delnice kemijskega koncerna DuPont, ki v letu 2011 pričakuje prihodke v višini med 33 in 34 milijard dolarjev. To je znotraj pričakovanj analitikov.

Za dober odstotek pa so se podražile delnice zavarovalnice AIG, ki v letu 2011 načrtuje uvrstitev delnic na borzo, s čimer se bo izvila izpod okrilja države. S prvimi delnicami AIG naj bi se na borzi začelo trgovati že spomladi.

Logistični koncern UPS pa se v Evropi ogleduje za manjšimi do srednje velikimi prevzemnimi tarčami. Poleg tega so danes sporočili, da bodo zvišali dividende in še naprej odkupovali lastne delnice. Delnice UPS so se podražile že za 1,2 odstotka.

Novice s trga dela in kemijskega koncerna DuPonta vsebujejo pozitivne kakor tudi negativne informacije, kar povzroča mešane občutke na trgu. O tem se pogovarjajo Kristina Peterson, Steve Russolillo in George Stahl. Matt Phillips razmišlja o izgledih četrtkovega trga po objavi novice o zmanjšanju prošenj za pomoč brezposelnim.
Kristina Peterson meni, da višje obresti ameriških državnih obveznic nakazujejo zaupanje v ameriško ekonomijo. Zdi se, kot da dolar postaja območje »brez tveganja«, s tem ko se izboljšujejo izgledi za ameriško gospodarstvo in z rastjo obrestnih mer ameriških državnih obveznic.




Evropa

Evropske borze večinoma navzgor

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se v četrtek večinoma zvišali.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 0,77 odstotka in dan sklenil pri 2840,71 točke.

V Parizu je indeks CAC 40 pridobil 0,68 odstotka in trgovanje končal pri 3858,05 točke, londonski FTSE 100 se je zvišal za 0,23 odstotka na 5807,96 točke, frankfurtski DAX pa se je ob koncu trgovanja oblikoval pri 6964,16 točke, kar je 0,17 odstotka manj kot v sredo.

Dunajski ATX je pridobil 1,48 odstotka in trgovanje končal pri 2836,83 točke, milanski FTSE Italia-All-Share pa se je zvišal za 0,61 odstotka na 21.221,68 točke. Pretežno pozitivnim gibanjem je sledil tudi züriški SMI, ki je ob 0,45-odstotni rasti sklenil trgovanje pri 6537,63 točke.

Medtem ko so se vrednosti indeksov v Budimpešti in Beogradu znižale, pa so se v Zagrebu zvišale. Hrvaški indeks Crobex se je ob 1,48-odstotni rasti oblikoval pri 1882,83 točke, srbski indeks Belex je ob 0,15-odstotnem padcu sklenil trgovanje pri 660,68 točke, madžarski indeks BUX pa je dan končal pri vrednosti 21.671,73 točke, kar je 0,42 odstotka manj kot v sredo.

Božični prazniki so najboljši čas za ocene, katera evropska trgovska podjetja bodo najbolje izkoristila praznike, čeprav se pričakuje, da podatki ne bodo navdušili in da lahko pričakujemo precej žalosten uvod v leto 2011. Loic Le Meur, ustanovitelj LeWeb, se ne strinja, da bi bili Evropejci kaj manj podjetni od Američanov. Meni pa, da v kolikor kot Evropejec želite uspeti v poslu, se je potrebno naučiti in učiti angleško.




Slovenija

Ljubljanska borza: SBI TOP pridobil dobrega pol odstotka

Ljubljanska borza je četrtkovo trgovanje sklenila z rastjo tečajev delnic. Podražila se je večina blue chipov, največ pa so k rasti indeksa prispevale delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Indeks SBI TOP je trgovanje sklenil pri 820,25 točke, kar je 4,49 točke oz. 0,55 odstotka več kot v sredo.

Borzni posredniki so sklenili za 2,7 milijona evrov poslov. Največ zanimanja je bilo za delnice Zavarovalnice Triglav, lastnika je namreč zamenjalo za 1,49 milijona evrov delnic; sklenjena sta bila dva posla s svežnji v vrednosti 1,43 milijona evrov. Delnice, ki so uvrščene v standardno kotacijo, so sicer podražile za 1,49 odstotka na 17 evrov.

V indeksu so se rast zabeležile delnice NKBM (42.010 evrov; +1,10 odstotka na 10,11 evra), Mercatorja (7700 evrov; +0,97 odstotka na 151,05 evra), Krke (574.250 evrov; +0,95 odstotka na 63,50 evra) in Gorenja (77.140 evrov; +0,75 odstotka na 13,35 evra).

Pocenile so Petrolove delnice (96.280 evrov; -0,41 odstotka na 240 evrov), medtem ko je tečaj delnic Telekoma Slovenije (140.380 evrov) ostal nespremenjen pri 87 evrih.

V prvi kotaciji, kamor so uvrščene delnice iz indeksa, so se pocenile še delnice Luke Koper (57.030 evrov; -1,73 odstotka na 17 evrov) in Intereurope (10.470 evrov; -1,30 odstotka na 3,80 evra).

V standardni kotaciji so padec zabeležile delnice Aerodroma Ljubljana (59.590 evrov; -0,32 odstotka na 18,50 evra).

Ob skromnem prometu so se podražile delnice Save (+5,12 odstotka na 96,70 evra) in Pozavarovalnice Save (+0,14 odstotka na 8,13 evra), na sredinih ravneh pa so ostali tečaji delnic Istrabenza (5,90 evra), Pivovarne Laško (15,50 evra) in Žita (92 evrov).




Azija

Rast so beležili tudi na borzah v Aziji

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v četrtek v povprečju za malenkost zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.285,88 točke. To je 53,55 točke oziroma 0,52 odstotka več kot v sredo.

Delnice na borzi v Tokiu s tem sledijo sredinemu pozitivnemu vzdušju na newyorškem Wall Streetu, poleg tega pa so vlagatelje vzpodbudili izboljšani podatki o japonski gospodarski rasti, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Hongkonški Hang Seng je zrasel za 0,3 odstotka, južnokorejski Kospi pa za 1,7 odstotka. Izjema je bil osrednji indeks v Šanghaju, ki je izgubil 1,3 odstotka.

Do pozitivnega trenda v Aziji je prišlo po skromni rasti delniških tečajev v sredo v New Yorku. V ZDA je sicer dogovor o podaljšanju davčnih olajšav vplival na trg državnih obveznic.

Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, vlagatelji pričakujejo, da bo podaljšanje veljavnosti olajšav vodilo k višjemu proračunskemu primanjkljaju in višji gospodarski rasti. Ob velikem obsegu prodaje obveznic se je njihov zahtevan donos v sredo zvišal že drugi dan zapored. Donos za 10-letne obveznice se je s ponedeljkovih 2,93 odstotka zvišal na 3,24 odstotka, kar je največ od junija.




Surovine, valute in zlato

Mraz v Evropi vzdržuje cene nafte na visokih nivojih

Cena surove nafte se je med četrtkovim trgovanjem v Aziji zvišala. Rast cen je posledica nizkih temperatur v Evropi ter upada zalog ameriške nafte, ugotavljajo analitiki. V kasnejšem elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku se je cena zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v januarju do popoldneva po evropskem času pocenila za en cent na 88,27 dolarja za 159-litrski sod. Cena januarskih terminskih pogodb za severnomorsko nafto brent pa se je v Londonu zvišala za 16 centov na 90,93 dolarja za sod.

Kot že rečeno so visoki nivoji cen nafte posledica mraza na stari celini, saj zaradi njega prebivalci Evrope porabijo več energije za ogrevanje.

Potem ko je v sredo ameriško ministrstvo za energijo sporočilo, da so ameriške zaloge nafte upadle bolj, kot so pričakovali, se zaloge zdaj nekoliko krepijo.

Sicer pa podatki kažejo, da so zaloge ameriške nafte prejšnji teden upadle za 3,8 milijona sodov, medtem ko je trg pričakoval, da bodo za 1,2 milijona sodov.

Znižanje bonitetne ocene za Irsko je podražilo ameriški dolar. Pozno popoldne je bilo treba na borzi v Frankfurtu za eno enoto skupne evropske valute odšteti 1,3214 dolarja, kar je pol centa manj kot ob koncu trgovanja v sredo. Evropska centralna banka je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,3214 dolarja oz. 0,14 centa višje kot v sredo.




Vrednosti pomembnih kazalnikov za 9. 12. 2010

Ime Področje Vrednost Δ %
SBI TOP LJSE 820,25 + 4,49 + 0,55
Dow Jones Industrial Average
NYSE 11.370,06
- 2,42
- 0,02
S&P 500 NYSE 1.233,00
+ 4,72
+ 0,38
Nasdaq Composite Nasdaq 2.616,67
+ 7,51
+ 0,29
Eurostoxx 50 Evropa 2.840,71
+ 21,76
+ 0,77
FTSE 100 London 5.807,96
+ 13,43
+ 0,23
DAX Frankfurt 6.964,16
- 11,71
- 0,17
CAC 40 Paris 3.858,05
+ 26,07
+ 0,68
Nikkei 225 Tokio 10.285,88 + 53,55
+ 0,52
Hang Seng Hong Kong 23.171,80 + 79,28
+ 0,34
EUR/USD valute 1,3214 - 0,0050 - 0,38
USD/JPY valute 83,9550 - 0,09
- 0,11
Nafta* surovine 88,45 $
+ 0,17
+ 0,19
Zlato** žlahtne kovine 1.3820,00 $ - 0,50
- 0,04
10-letne ame. držav. obveznice obveznice 3,2230 % - 0,0130
- 0,40
* - cena za 159-litrski sodček, ** - cena za unčo (troy ounce), ki tehta 31,1035 g



Dnevne gospodarske novice

Japonska v tretjem četrtletju zabeležila 4,5-odstotno rast

Japonska je v tretjem četrtletju letos zabeležila višjo gospodarsko rast, kot so pričakovali analitiki. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je bila na četrtletni ravni 1,1-odstotna, na letni pa 4,5-odstotna. Boljši rezultat je predvsem posledica nepričakovane povečane potrošnje japonskih podjetij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

K večji rasti BDP so sicer prispevali še kupci avtomobilov, ki so izkoristili iztekajoče se subvencije, in kadilci, ki so pred dvigom davka nakupili večje zaloge cigaret.

Poleg tega je dežela vzhajajočega sonca višjo rast gospodarstva med julijem in septembrom zabeležila tudi na račun vročega poletja. Zaradi visokih temperatur so namreč proizvajalci oz. trgovci prodali več klimatskih naprav.

Sicer pa je japonska zasebna potrošnja v tretjem četrtletju predstavljala okoli 60 odstotkov BDP te države.

Poslovne investicije so se na četrtletni ravni povečale za 1,3 odstotka, na letni ravni pa za pet odstotkov.

Analitiki kljub temu opozarjajo, da so znaki, da se rast japonskega BDP ohlaja, vse močnejši. Najbolj alarmanten od teh znakov je po njihovih besedah vse manjši izvoz. »Trend šibkega izvoza se bo še nadaljeval, tako da novega okrevanja v tej luči ni mogoče pričakovati pred drugim četrtletjem prihodnjega fiskalnega leta,« opozarjajo.

Izvoz predstavlja gonilo japonske gospodarske rasti, upad pa beleži zaradi močnega jena. Višji tečaj japonske valute namreč vpliva na manjše povpraševanje tujine po japonskih produktih.

Potem ko je jen v primerjavi z dolarjem v tretjem četrtletju zabeležil rekordno ceno v zadnjih 15 letih, je Japonska zabeležila najbolj šibko rast izvoza v tem letu.

Nemška inflacija novembra najvišja v zadnjih dveh letih

Nemčija je novembra zabeležila 1,5-odstotno stopnjo letne inflacije, kar je 0,2 odstotne točke več kot mesec prej, je sporočil nemški statistični urad. To je najvišja stopnja inflacije po oktobru 2008. V mesečni primerjavi so se cene v Nemčiji zvišale za 0,1 odstotka.

Z začetkom zime je k novembrski inflaciji pričakovano najbolj prispevala rast cen sadja in zelenjave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Evropska centralna banka Nemčiji, ki je največje gospodarstvo v območju evra in tudi v celotni Evropski uniji, za celotno letošnje leto napoveduje inflacijo pod dvema odstotkoma.

Nemčija je izplavala iz najgloblje recesije po drugi svetovni vojni. Število brezposelnih se je močno zmanjšalo, gospodarstvo pa naj bi bilo na poti dobrega okrevanja. Gospodarska rast naj bi v letos dosegla okoli tri odstotke.

Naklonjenost podaljšanju roka Grčiji za odplačilo posojila

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je danes izpostavil pripravljenost finančnih ministrov EU, da Grčiji podaljšajo rok za odplačilo posojila članic območja evra. Šlo naj bi za podaljšanje s treh na 7,5 let. K podaljšanju roka je v torek pozval tudi generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn.

Cene nepremičnin v območju evra navzgor, okrevanje pa bo še dolgo

Cene stanovanjskih nepremičnin v območju evra so se v prvem in drugem četrtletju letos zvišale za 0,3 odstotka, na letni ravni pa za 1,8 odstotka, potem ko so se v lanskem letu na letni ravni znižale za skoraj tri odstotke. Kljub temu da se je padanje cen stanovanjskih nepremičnin ustavilo, pa bo okrevanje na tem področju dolgotrajno, sporoča ECB.

Po podatkih Evropske centralne banke (ECB), objavljenih v njenem mesečnem biltenu, je trg stanovanjskih nepremičnin med drugim pognal v tek tudi lažji dostop do hipotekarnih posojil.

Največje padce cen nepremičnin so na letni ravni v drugem četrtletju letos zaznale Irska (-17 odstotka), Grčija (-4,7 odstotka), Nizozemska (-1,9 odstotka), Slovaška (-3,7 odstotka) in Španija (-1,0 odstotek). Ob boku teh držav je bila tudi Estonija (-0,5 odstotka), ki bo 17. članica območja evra postala 1. januarja.

Na drugi strani so se cene nepremičnin na letni ravni v drugem četrtletju najbolj okrepile v Belgiji (+6,0 odstotkov), Franciji (+6,2 odstotka) in na Finskem (+10,3 odstotka), in sicer najverjetneje na račun pozitvnih gibanj v okolici prestolnic Bruselj, Pariz in Helsinki.

Med tistimi državami, ki so beležile rast, je bila tudi Slovenija (+4,1 odstotka).

Število izdanih gradbenih dovoljenj za prihodnje mesece, ki predstavljajo indikator za naložbe v nepremičnine, nakazuje izboljšanje situacije na nepremičninskem trgu, ugotavlja ECB.

Visoka kazen za nekdanjega prvega moža Parmalata

Sedem let po spektakularnem propadu italijanske prehrambenega koncerna Parmalat je sodišče v Parmi takratnega prvega moža Calista Tanzija obsodilo na do 18-letno zaporno kazen. Prav tako je zaporne kazni prisodilo tudi drugim vodilnim uslužbencem koncerna s severa Italije.

Parmalat je po stečaju v letu 2003 za seboj pustil 14 milijard evrov dolgov, oškodovanih je bilo 32.000 malih delničarjev. Sodišče je propad Parmalata, enega največjih finančnih škandalov na svetu, obravnavalo več kot 32 mesecev.

"Tako visoke kazni nisem pričakoval," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v prvem odzivu na v četrtek izrečeno sodbo dejal Tanzi.

Obsojeni bodo morali novemu koncernu, ki je nastal na pogorišču propadlega Parmalata, plačati odškodnino v višini dve milijardi evrov. Vlagateljem pa bodo plačali pet odstotkov nominalne vrednosti zadolžnic, skupaj približno 30 milijonov evrov.

Državno tožilstvo je za Tanzija zahtevalo 20-letno zaporno kazen, ker da je zgradil "največjo tovarno dolgov v evropskem kapitalizmu". V procesu so skupaj 17 obtožencem očitali ponarejanje poslovnih knjig. V skladu z italijansko zakonodajo imajo zdaj tako kot tudi državni tožilec možnost pritožbe na višjih dveh stopnjah.

To je za iznajdljivega Tanzija, ki je iz majhne mlekarne zgradil koncern svetovnih razsežnosti, druga obsodba v primeru propada Parmalata, še več pa jima jih utegne slediti. Že maja ga je sodišče v Milanu obsodilo na desetletno zaporno kazen zaradi borznih špekulacij.

Dokumentacijo za nakup Telekoma Srbije prevzeli že štirje interesenti

Dokumentacijo za sodelovanje na razpisu za prodajo 51-odstotnega deleža v Telekomu Srbije so doslej odkupile štiri družbe, še tri pa so v postopku odkupa, so po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta v četrtek sporočili s srbskega ministrstva za finance.

Odkupili so jo Deutsche Telekom, France Telecom, Telekom Austria in America Movil, v postopku odkupa pa so še Weather Investments, Turkcell in Vimpelcom. Slednji bodo to lahko storili do 14. ure v petek, ko se izteče rok za odkup dokumentacije.

Vse družbe, ki bodo odkupile razpisno dokumentacijo, bodo imele do 21. februarja čas, da podajo zavezujoče ponudbe, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Vuk Đoković. Če bo ponudb več, bo konec februarja javna dražba, zmagovalec pa bo ponudnik najvišje cene. Če pa bo prispela le ena ponudba, bo Telekom prodan po ponujeni ceni.

Srbsko finančno ministrstvo je razpis za 51 odstotkov delnic Telekoma Srbije, katerih skupna vrednost je ocenjena na 2,43 milijarde evrov, objavilo 20. oktobra letos. Družba ima v lasti tudi telekomunikacijski podjetji Mtel v Črni gori in Telekom Srpske v BiH.

Bisol letos podvojil prihodke

Preboldski proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol je v letošnjem letu po prvih ocenah več kot podvojil prihodke od prodaje na dobrih 55 milijonov evrov. Ob tem so število zaposlenih povečali z okrog 140 na 250, podvojitev prihodkov pa želijo ponoviti tudi v letu 2011, so v četrtek sporočili iz družbe.

Še posebej se je v letošnjem letu povečal izvoz v Italijo, Francijo in na Češko, medtem ko na belgijskem trgu dosegajo stabilno rast.

Predsednik uprave Uroš Merc poudarja, da so mednarodne poslovne aktivnosti letos še dodatno utrdili z odprtjem lastnih podjetij v Italiji in Franciji, medtem ko so že lani ustanovili hčerinsko podjetje tudi v Belgiji.

Prav v četrtek so sicer slovesno odprli sončno elektrarno na strehi osnovne šole v Šmarju pri Jelšah. Ta ima moč 235,8 kW, sestavlja jo 1012 fotonapetostnih modulov.

Predvidena letna proizvodnja 260 megavatnih ur bo zadostila potrebam po električni energiji 65 gospodinjstev in prihranila 156 ton ogljikovega dioksida. Gre sicer za skupen projekt s tamkajšnjo občino.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja