Z delnico vodilnega tehnološkega podjetja Apple se je v zadnjih mesecih dogajalo nekaj podobnega kot nekoč z Microsoftom, le da v manjšem obsegu.
Evforije in zlomi so posledica nepopolnosti človeškega značaja
Glavna napaka borznega investitorja je projekcija sedanjih dobičkov podjetja v nedefinirano dolgo prihodnost. Takih primerov je bilo na borzah v zadnjih desetletjih več, vendar bi bili naivni, če bi menili da bomo z analiziranjem preteklih napak, le-te uspeli odpraviti.
Borzni vlagatelji so doslej nasedali že na vse mogoče obljube in mite. V 90-tih letih je bil na svetovnih finančnih trgih paradni konj, delnica podjetja Microsoft, s katero se je takrat trgovalo po več kot 100-kratniku dobička (price/earning), da ne omenjam ostale internetne delnice pri katerih je bilo omenjeno razmerje celo 1000.
Tolikšna evforija se vsaj na ameriškem delniškem trgu kasneje ni več ponovila, se pa je na novo nastajajočih trgih, kakršni so bile balkanske borze, trgi BRIC in podobno. Tu ne omenjam nepremičninskega balona, ki je bil prav tako posledica »kalkuliranja« bajnih dobičkov s prodajo nepremičnin v prihodnjih letih.
Evforije in zlomi so posledica nepopolnosti človeškega značaja, ki stvari, ali preveč idealizira, ali preveč kritizira.
Apple kot nekoč Microsoft
Tudi z delnico vodilnega tehnološkega podjetja Apple se je v zadnjih mesecih dogajalo nekaj podobnega kot nekoč z Microsoftom, le da v manjšem obsegu. Razmerje med ceno in dobičkom tu, resda, ni bilo tako v nebo vpijoče in tudi položaj podjetja je bil z vidika pospešenega povečevanja dobičkov videti trden. Apple je deloval samozavestno, s paleto produktov iPhone in iPad je, v zadnjih letih, vsake tri mesece podiral prodajne rekorde vse – do zadnjega fiskalnega četrtletja 2012. Potem se je malce zalomilo.
Zadeve niso zaskrbljujoče, če zadnje prodajne rezultate ameriškega podjetja primerjamo prejšnjimi obdobji, temveč če jih primerjamo s pričakovanji, ki so sčasoma postajala vedno večja. Objavljeni dobiček je v zadnjem četrtletju letos znašal solidnih 8,2 milijard dolarjev glede na 6,6 milijard v enakem obdobju lani. Problem lastnikov Apple-ovih delnic ni v tem, da bi bil papir naenkrat manj varen, temveč v tem, da so zadnji kupci zanj, verjetno, plačali preveč.
Uporaba zapletene matematike na borzi je dvorezen meč
V nekem trenutku so velike borzne hiše in razni institucionalni vlagatelji bodoče rezultate Apple-a izračunavali z zapletenimi matematičnimi modeli, kjer so najbrž prednjačile kvadratne funkcije ali funkcije višjih stopenj. Ko paradni konj postane privlačen takrat linearne metode za ocenjevanje bodočih dobičkov postanejo staromodne. Po mojem mnenju se to zgodi vedno prezgodaj.
Uporaba visoke matematike na borzi je sploh dvorezen meč. Natančnost se v današnjem finančnem svetu prepogosto uporablja tam, kjer ji ni mesto – pri projiciranju poslovnih rezultatov zadnjega leta, polletja ali trimesečja, na prihodnja leta ali celo prihodnja desetletja. Borzni vlagatelji so bili s podobnimi projekcijami zaslepljeni tudi pri delnici Facebook-a, ko so pred meseci hiteli pred bančna okenca kupovati na novo izdane delnice istoimenskega podjetja. Posledice so vedno enake. Ko podjetje »razočara« z malce slabšimi poslovnimi rezultati od pričakovanj, cena njenih delnic krepko pade. Tokrat: Apple za 10%, Facebook za 50%.
Benjamin Graham, sloviti utemeljitelj fundamentalne analize, doktor matematike, ekonomije in angleščine je brez sramu priznaval, da je v svojih izračunih uporabljal zgolj štiri računske operacije: seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje. Ekstrapolacije sedanjih dobičkov s eksponentnimi krivuljami v negotovo prihodnost so se mu zdele izguba časa, kajti kot je rekel trgi so tako dinamični in obdani s konkurenco, da ni mogoče ničesar z gotovostjo napovedovati v prihodnje. Sploh pa ne pri tehnoloških podjetjih v propulzivnih panogah.
Proti negotovosti z nakupom delnic iz staromodnih panog po zmernih cenah
Tudi Apple-u se lahko zgodi konkurenca, ali se je že, ki bo verjetno začela proizvajati oz. proizvaja podobne aparate po konkurenčnih cenah. Tudi Apple-u se lahko zgodi, da bo nekdo drug na trgu ponudil drugačne izdelke, ki bodo prešli v novo modo in morda ogrozili primat njegovih produktov. V globalnem tržnem gospodarstvu je vedno tako, da v dobičkonosne panoge zelo rado vstopajo novi konkurenti, kar povečuje negotovost in zmanjšuje varnost pri delnicah teh panog.
Borzni vlagatelj se od te negotovosti odvrne tako, da tehnoloških delnic ne kupuje po previsokih cenah. Varnost svojih naložb pa poveča tako, da kupuje delnice iz staromodnih panog po zmernih cenah.
